Na kratki obravnavi na sodišču v Moskvi so odločili, da mora Gershkovich ostati v priporu do 30. avgusta, poročajo ruske tiskovne agencije. Njegov predkazenski pripor naj bi se sicer iztekel prihodnji teden. Novinar Evan Gershkovich je zaprt v zloglasnem zaporu Lefortovo v Moskvi, če pa bo spoznan za krivega, mu grozi do 20 let zapora. 

Sodna obravnava ni bila vnaprej napovedana, celoten primer pa je bil zavit v tančico skrivnosti. Ruske oblasti niso podrobno navedle, katere dokaze so zbrale v podporo obtožbam o vohunjenju. Različni sodni postopki so bili zaprti za medije, zato se takoj niso pojavile nobene podrobnosti o tem, ali so se Gershkovich ali predstavniki ameriškega veleposlaništva udeležili torkovega zaslišanja in kaj je bilo na njem povedano. Tass je navedel, da je bila seja zaprta, ker je bil novinar obtožen posedovanja "tajnega gradiva".

31-letni Gershkovich je prvi ameriški novinar, ki so ga v Rusiji priprli zaradi obtožb vohunjenja po koncu hladne vojne. Konec marca so ga pridržali v uralskem mestu Jekaterinburg, ko je od tam poročal. Ruska varnostna služba FSB trdi, da v Jekaterinburgu še zdaleč ni bil le zaradi poročanja, temveč naj bi zbiral državne skrivnosti o ruskem vojaškem industrijskem kompleksu. Gershkovich in časopis Wall Street Journal sta obtožbe zanikala.

V odprtem pismu ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu, ki ga je podpisalo več kot 300 tujih dopisnikov, ki so delali v Rusiji, je zapisano: "Ne dvomimo, da je bil edini namen njegovega dela obveščanje bralcev o trenutni realnosti v Rusiji". 

31-letni Gershkovich je prvi ameriški novinar, ki so ga v Rusiji priprli zaradi obtožb vohunjenja po koncu hladne vojne. Konec marca so ga pridržali v uralskem mestu Jekaterinburg, ko je bil tam na poročevalskem potovanju.

Špekulira se sicer, da je Rusija Gershkovicha aretirala v upanju, da ga bo zamenjala za ruske obveščevalce ali druge za Moskvo zanimive osebe, aretirane v zahodnih državah, vendar je bil doslej napredek v pogovorih o morebitni zamenjavi precej počasen.

Za Gershkovichevo izpustitev si prizadeva tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je pohvalil njegov "absolutni pogum".

Po novici, da so mu podaljšali pripor, je tiskovni predstavnik Bele hiše za nacionalno varnost John Kirby za CNN dejal, da Gershkovich sploh ne bi smel biti priprt. "Novinarstvo ni kaznivo dejanje. Takoj ga je treba izpustiti. Še vedno si bomo zelo, zelo prizadevali, da bi videli, ali ga lahko spravimo domov k njegovi družini, kamor sodi," je poudaril.

Veleposlanica ZDA v Rusiji Lynne Tracy je 17. aprila, nekaj tednov po aretaciji, prvič dobila konzularni dostop do Gershkovicha, naslednji dan pa se je udeležila obravnave njegove pritožbe. Po navedbah ameriških uradnikov so ruske oblasti od takrat dvakrat zavrnile prošnjo za konzularni dostop do novinarja: enkrat za 11. maj in drugič za 25. maj.

Ameriški uradniki si še naprej prizadevajo za konzularni dostop do Gershkovicha neposredno pri Rusih, saj po njihovih besedah ni razloga za zavrnitev konzularnega dostopa.

V Rusiji je vohunjenje smatrano kot hudo kaznivo dejanje

Pravni strokovnjaki sicer pravijo, da imajo obtoženci v Rusiji, zlasti tisti, ki so obtoženi hudih kaznivih dejanj, kot je vohunjenje, velike možnosti, da bi uspešno izpodbijali svoj pripor, si zagotovili vsaj hišni pripor ali bili izpuščeni pod varščino.

V zapletenih kazenskih zadevah se lahko v skladu z ruskim zakonikom o kazenskem postopku pripor pred sojenjem podaljša za največ 12 mesecev, če to dovoli sodišče. V izjemnih okoliščinah se lahko pripor podaljša še enkrat. Zato lahko obdolženci ostanejo v zaporu več mesecev, medtem ko tožilci in preiskovalci sestavljajo njihove primere.

Čeprav ruski pravosodni sistem običajno zagotavlja pravico do javnega sojenja, sodniki vohunske procese običajno obravnavajo za zaprtimi vrati, tako kot v večini držav, saj so dokazi pogosto zaupni, poroča Wall Street Journal.