Obglavljanje, obešanje, streljanje: Največ usmrtitev v zadnjih petih letih

Zabeležene usmrtitve leta 2022 so dosegle največ primerov v zadnjih petih letih, predvsem na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, je sporočila Amnesty International v svojem letnem pregledu smrtne kazni. Določene države vsakodnevno usmrtijo tudi več ljudi, v Savdski Arabiji so denimo v enem dnevu usmrtili 81 ljudi. 

Največ usmrtitev je bilo izvedenih z metodo obglavljenja, obešanja, smrtonosne injekcije ali s streljanjem.

Porast usmrčenih, ki ne vključuje podatkov o tisočih usmrtitvah na Kitajskem, je največji v državah Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Tam so zabeležene številke narasle s 520 leta 2021 na 825 leta 2022. Število zabeleženih usmrtitev v Iranu je naraslo s 314 leta 2021 na 576 leta 2022, v Savdski Arabiji se je število usmrčenih potrojilo, s 65 leta 2021 na 196 leta 2022 – največ, ki jih je zabeležila Amnesty v 30 letih – medtem ko je Egipt usmrtil 24 posameznikov.

"Države na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike so kršile mednarodno pravo, ko so leta 2022 povečale število usmrtitev, kar je razkrilo brezčutno zanemarjanje človeškega življenja. Število posameznikov, ki jim je bilo odvzeto življenje, se je dramatično povečalo po vsej regiji; Savdska Arabija je v enem dnevu usmrtila osupljivih 81 ljudi. Pred kratkim je Iran v obupanem poskusu, da bi končal ljudsko vstajo, usmrtil ljudi samo zato, ker so uveljavljali svojo pravico do protesta," je dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.

Uporaba smrtne kazni ostaja državna skrivnost v več državah, vključno s Kitajsko, Severno Korejo in Vietnamom. Te države od nekdaj obsežno uporabljajo smrtno kazen, realna številka usmrčenih pa ni znana. Znova so smrtno kazen uvedli v Afganistanu, Kuvajtu, Mjanmaru, Palestini in Singapurju. 

Število ljudi, usmrčenih zaradi dejanj, povezanih z drogo se je leta 2022 več kot potrojilo

Usmrtitve, povezane z drogami, so v nasprotju z mednarodno zakonodajo o človekovih pravicah, ki določa, da se smejo usmrtitve izvajati le za najhujša kazniva dejanja, to so dejanja, ki vključujejo namerno ubijanje. Kljub temu so te usmrtitve bile zabeležene v več državah in so predstavljale 37 odstotkov vseh usmrtitev. 

"V krutem preobratu je bilo skoraj 40 odstotkov vseh znanih usmrtitev zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Pomembno je omeniti, da so pogosto ljudje iz prikrajšanih okolij tisti, ki so nesorazmerno prizadeti zaradi te brezčutne kazni," je dejala Callamardova. "Čas je, da vlade in ZN povečajo pritisk na odgovorne za te očitne kršitve človekovih pravic in zagotovijo vzpostavitev mednarodnih zaščitnih ukrepov."

Šest držav v celoti ali delno odpravilo smrtno kazen

Nekatere države pa so se le odločile za bolj human ukrep. Kazahstan, Papua Nova Gvineja, Sierra Leone in Srednjeafriška republika so odpravile smrtno kazen za vsa kazniva dejanja, Ekvatorialna Gvineja in Zambija pa samo za običajna kazniva dejanja.

Tudi Liberija in Gana sta sprejeli zakonodajne ukrepe za odpravo smrtne kazni, oblasti Šrilanke in Maldivov pa so dejale, da se k izvajanju smrtnih kazni sploh ne bodo zatekle. 

"Medtem ko številne države smrtno kazen še naprej pošiljajo na smetišče zgodovine, je čas, da temu sledijo tudi druge. Brutalna dejanja držav, kot so Iran, Savdska Arabija, pa tudi Kitajska, Severna Koreja in Vietnam, so zdaj trdno v manjšini. Te države bi morale nujno ujeti korak s časom ter zaščititi človekove pravice namesto usmrčevati ljudi," je dejala Callamardova.

Smrtna kazen ponekod tudi za mladoletne osebe

Nekatere države usmrčujejo tudi osebe, ki so bile ob storitvi kaznivega dejanja mlajše od 18 let, druge pa uporabljajo smrtno kazen za osebe z duševnimi in intelektualnimi motnjami, poroča Amnesty. Uporaba smrtne kazni za kazniva dejanja mladoletnih je po mednarodnem pravu človekovih pravic prepovedana, od leta 1990 pa so kljub temu zabeležili najmanj 163 usmrtitev oseb na Kitajskem, v Demokratični republiki Kongo, Iranu, Nigeriji, Pakistanu, Savdski Arabiji, Južnem Sudanu, Sudanu, v ZDA in v Jemnu.