Vučićev debakel v Združenih narodih in izjave o 'odvratni' slovenski delegaciji

Predlog resolucije, ki določa mednarodni dan spomina na genocid Bošnjakov v Srebrenici, je bil v sredo v Združenih narodih uradno vložen v proceduro. Resolucija, pri kateri sodeluje tudi Slovenija, je v preteklih tednih že sprožila burne odzive v Srbiji, v sredo pa je poskrbela tudi za napetosti na posvetovanjih v New Yorku. Srbsko stran podpirajo Rusija, Kitajska, Nikaragva in Venezuela, na drugi strani pa so zahodne države, ki izražajo podporo resoluciji in vztrajajo pri predlogu. Aleksandar Vučić je sicer pozval k zavrnitvi resolucije o Srebrenici. Ocenil je, da bo sprejetje resolucije o Srebrenici poglobilo vrzeli in vodilo v nove napetosti na Zahodnem Balkanu.

Varnostni svet združenih narodov je obravnaval tudi poročilo o delu Misije ZN na Kosovu (Unmik), kjer sta stališči soočila Vučić in kosovska predsednica Vjose Osmani. To soočenje se je za srbskega predsednika začelo precej slabo, potem ko je po mizi dobesedno udarila predsedujoča seji Varnostnega sveta ZN Vanessa Frazier z Malte. Ko je dejala, da je sta se strani dogovorili, da bosta razpravljali vsaka po tri minute, se Vučić s tem ni strinjal in dejal, da takšnega dogovora ni bilo. "Moja namestnica mi je povedala, da se je dogovorila z vami. Ne bom sprejela, da bi jo kdo imel za lažnivko. Hvala gospod predsednik, imate tri minute," je razpravo zaključila Frazierjeva. Vučić se ji je nato zahvalil za besedo in nadaljeval s triminutno predstavitvijo stališč Srbije.

Tudi Osmanijeva je bila ostra v duelu s srbskim predsednikom. Očitala mu je, da se še vedno ne želi izjasniti glede nekaterih nacionalističnih stališč, ki jih je poudarjal v preteklosti glede kosovskih Albancev in Srebrenice ter podpore Slobodanu Miloševiću in njegovemu režimu v 90. letih. Vučić je medtem dejal, da se zatiranje in preganjanje Srbov na Kosovu nadaljuje, da albanska večina srbska imena zgodovinskih krajev nadomešča z albanskimi, da Srbi ne dobivajo pokojnin in štipendij, Albanci pa jih zatirajo z oboroženimi skupinami, ki bi se morale razpustiti. Navedel je še nekatere ukrepe kosovske vlade, kot je ukinitev dinarja. Srbi po njegovih besedah zaradi zastraševanja zapuščajo Kosovo. Osmanijeva pa je medtem navedla statistiko, po kateri je "Srbijo v času Vučićevega režima zapustilo več kot pol milijona ljudi," in dodala, da je "več kot jasno, zaradi koga ljudje bežijo". 

Vučić je kasneje za srbske medije nekatere zahodne države obtožil nastavljanja zanke Srbiji, med njimi tudi Slovenijo. "Vprašanje Kosova je bilo za zahodno poloblo rešeno že leta 2008. Tukaj se 16 let pozneje še vedno borimo za nekaj. Tudi odločitev o Srebrenici je bila sprejeta veliko prej. Ne vem, kako nekateri v Srbiji ne razumete, da bijemo izgubljene bitke drugih ljudi. Včeraj ste videli, kakšne vrste. Šokantno je, kaj so naredili. Govorili so o posiljenih ženskah, in ko človek to vidi, mu je težko. Potem pa ugotovite, da je to bila past, da ne morete odreagirati. Videli ste, da niso bili zaskrbljeni, bili so veseli. Spraševal sem se, za kaj gre, potem pa smo ugotovili, da so se dogovorili z Američani, Slovenci, Švicarji." Kosovska predsednica je namreč na zasedanje Varnostnega sveta v dvorano povabila žrtvi posilstva v času spopadov na Kosovu Vasfije Krasniči in Šihrete Tahiri. Vučić je nadaljeval: "Ne ve se, kdo je bil bolj odvraten, Slovenci ali kdo drug. A tudi to smo zdržali, ker sta pravica in resnica na naši strani. Ko imaš toliko na krožniku, pa moraš vseeno razmišljati tudi o gospodarstvu in napredku," je med drugim dejal Vučić.

Na izjave in vedenje srbskega predsednika so se ostro odzvali predvsem v Srbiji. Predsednik opozicijske stranke Srbija centar (SRCE) Zdravko Ponoš je dejal, da je Vučić s svojim nastopom na seji Varnostnega sveta ZN poskrbel za dodatno krhanje ugleda svoje države. "Sam sebe je kot šefa države privedel v situacijo, v kateri ga je ponovno moral vzgajati ambasador druge države." Pri tem je imel v mislih malteško predstavnico. Ponoš je dejal, da bi bilo bolje, da bi Vučić ostal doma in podeljeval državna priznanja, poroča Nova.rs.

Slovenski veleposlanik pri ZN Samuel Žbogar je med razpravo o poročilu Unmika za Kosovo dejal, da je na obeh straneh veliko nezaceljenih ran, in se vrnil 25 let nazaj v čas posredovanja zveze Nato na Kosovu, ki je ustavilo pobijanje kosovskih civilistov. Ob tem je navedel nekaj primerov zločinov na obeh straneh. 

"To debato imamo dvakrat na leto. Člani Varnostnega sveta se soočajo z dvema realnostma. Četudi je v vsaki nekaj resnice, jima Varnostni svet ne pomaga k zbližanju in te debate služijo kot poudarjanje razlik, ne pa kot iskanje rešitev," je še dejal Žbogar. Dodal je, da Slovenija podpira razmislek Unmika glede njegove prihodnje vloge v kosovski družbi.