FOTO: Dva milijona dovolj močan glas? Ljudem povedal, kaj v resnici jedo in bil utišan

Dva milijona ljudi je po vsem svetu protestiralo proti multinacionalki Monsanto in njihovim načrtom, da si podredijo pridelavo hrane. A glede na njihovo uspešno lobiranje in politične povezave se številni sprašujejo, kako močan mora biti glas ljudstva, da bo dovolj.

Fotogalerija (5)

  • Shod proti Monsantu - 1
  • Shod proti Monsantu - 2
  • Shod proti Monsantu - 3
  • Shod proti Monsantu - 4
  • Shod proti Monsantu - 5

"Če bi se mi pridružilo 3000 ljudi, bi to štela za uspeh," je dejala organizatorka protesta proti Monsantu Tami Canal.

Namesto tega je njeno sporočilo po svetu podprlo dva milijona ljudi, kolikor jih je včeraj v 436 mestih v 52 državah protestiralo proti multinacionalki, ki si je v nekaterih delih sveta popolnoma pokorila proizvodnjo semen in škropiv, prodajo slednjih pa okrepila z genskim modificiranjem prvih.

Tami pravi, da je iniciativo proti Monsantu začela zaradi svojih otrok. "Kot starš ne morem mirno stati ob strani in opazovati njihovega početja. Skrbi me za zdravje, življenjsko dobo in plodnost mojih otrok," je dejala.

Več o Monsantovem (spornem) vzponu iz tovarne kemikalij na vrh bioinženiringa pa lahko preberete TUKAJ.

Facebook iniciativo pa je ustanovila, potem ko je propadel zakonski predlog, v ZDA znan kot California Proposition 37, ki bi uvedel obvezno označevanje gensko spremenjene hrane. Nekaj, kar je za razliko od ZDA, uspelo v Evropi.

Dva milijona "vpijočih v puščavi" Monsanta očitno ne skrbijo preveč. Na protest se niso posebej odzvali, na njihovi spletni strani pa piše, da "ni enega samega dokaza, da uporaba gensko spremenjenih žit povzroča bolezni".

S tem se seveda ne bo strinjal francoski znanstvenik, pa še marsikateri njegov kolega, ki si je drznil izvesti raziskavo s tega področja. Gilles-Eric Seralini je septembra lani predstavil dve leti trajajočo študijo o nevarnostih GSO. Podgane je dve leti hranil s koruzo NK603, ki je, ne glede na to, ali je bila vzgojena s herbicidom RoundUp ali ne, povzročila več tumorjev, bolezni jeter in ledvic kot druga koruza.

Ali je imel Seralini popolnoma prav ali ne, na tem mestu ne bomo ugotavljali, lahko pa bi bil zgovoren naslednji podatek – po objavi članka so Seralinija napadli, da je njegova raziskava slaba in postregli z izsledki lastnih raziskav, ki sem jim poleg pristranskosti lahko očita tudi to, da so obravnavale krajše časovno obdobje gensko spremenjenih žit, o Seralinijevih izsledkih pa se je kmalu nehalo pisati celo v cenjeni strokovni reviji, ki ga je sprva objavila. Kmalu po objavi članka se je namreč na prej neobstoječe uredniško mesto "pridruženega urednika za biotehnologijo" zavihtel Richard Goodman, nekdanji Monsantov uslužbenec.

Eric Seralini

Gilles Eric Seralini je v raziskavi dokazal, da "dieta" z gensko spremenjeno hrano povzroča tumorje in bolezni jeter in ledvic. Doživel je oster besedni protinapad in omejitev objav. (Foto: Reuters)

Svoje pa imajo o Monsantovih "neodvisnih" študijah, ki so potrdile varnost njegovih proizvodov, povedati tudi prebivalci Mauija, kjer sumijo, da so prav po zaslugi Monsantovih semen in pesticidov številni končali v bolnišnici z resnimi respiratornimi težavami.

Da to še zdaleč ni osamljen primer nepoštenega dela multinacionalke, so včeraj opozarjali tudi protestniki. "V nameri, da bi prevzeli nadzor nad globalno prehransko verigo, največji lastnik semenskih patentov Monsanto lobira, podkupuje vplivne in toži male kmete, ovira in pa tudi neodvisne študije ali vpliva na njihove rezultate," je dejal geopolitični analitik William Engdahl.

Kaj to pomeni v praksi? Monsanto je v ZDA politično povezan tako z demokrati kot republikanci. Pod republikanskim predsednikom Bushem starejšim jim je uspelo, da se je gensko spremenjena žita avtomatsko in brez predhodnih raziskav označilo kot varna za uživanje in vključilo v prehransko verigo. Do neodvisnega vladnega testiranja tako še vedno ni prišlo.

Po demokratski stranki z Barackom Obamo pa je Monsantovim lobistom uspelo v enega od zakonov vriniti zakonsko določilo, ki sodiščem onemogoča prepoved sejanja ali prodaje kontroverznih gensko spremenjenih semen, pa čeprav bi v prihodnosti dokazali, da škodujejo zdravju.

Poleg tega so s patenti svoja gensko spremenjena semena zaščitili tako pred ponovnim sejanjem kot laboratorijskimi analizami, ki jih ne odobri družba.

"Pri Monsantu spominjajo na zlobnega znanstvenika iz znanstveno-fantastičnih nadaljevank v petdesetih, ki ve, kaj je dobro za človeštvo, tudi če ljudje tega nočejo," je včeraj dejal neki protestnik, manjkali pa niso niti napisi, da je treba morilca ustaviti.

"Ne dvomom, da je Monsanto v svojih laboratorijih odkril kaj, kar lahko na dolgi rok pomaga človeštvu preživeti v spremenjenih klimatskih pogojih. A hočem pravico do izbire. Hočem vedeti, kaj jem," je dejal eden od protestnikov.
Monsanto namreč ostro nasprotuje označevanju živil z oznako, da vsebujejo GSO. Pravijo, da glede na 100-odstotno varnost te hrane, za to ni nobene potrebe.

Drugačnega mnenja so potrošniki, ki se bojijo, da imajo prav redki, hitro utišani znanstveniki, ki opozarjajo na posledice, kot so rak in neplodnost. Celo ameriška trgovinska veriga Whole Foods Market meni, da bi morala biti po zgledu EU tudi v ZDA vsa živila po letu 2018 označena s podatkom, ali vsebujejo GSO.

Na Monsantovo jezo pa so objavili tudi podatke, da je prodaja živil, ko so jih označili z oznako "brez GSO", poskočila za 15 do celo 30 odstotkov. V zveznih državah Vermont in Connecticut so tako že v obravnavi zakonski predlogi, ki bi v obeh državah uvedli obvezno označevanje izdelkov z GSO.

Koruza

(Foto: Thinkstock)

Čeprav se morda še največ govori o ameriških težavah z Monsantom, pa je bil shod globalen tudi zato, ker korporacija z monopolom duši kmetijsko pridelavo po svetu. Znan je primer indijskih kmetov, ki so zaradi previsokih cen Monsantovih semen storili množični samomor, brazilski kmetje se z multinacionalko borijo na sodišču.

Imajo enake težave kot ameriški kmet, ki je moral družbi plačati visoko odškodnino, ker ni sejal njihovega semena, ampak "drugorazredno", neoznačeno seme. Brazilski kmetje tako od Monsanta s skupinsko tožbo zahtevajo, da jim vrne šest milijard dolarjev, za kolikor naj bi v zadnjih letih preplačali semena. Monsantov patent namreč kmetom prepoveduje, da del pridelka shranijo in prihodnje leto spet posejejo. Dobra novica je, da je celo brazilsko višje sodišče pritrdilo kmetom, vendar se Monsanto ne da, njihovi odvetniki so že vložili pritožbo.

Čeprav precej zaščiteni pred GSO in Monsantom, pa je včeraj protestiralo tudi na deset tisoče Evropejcev.

V 27 članica EU naj bi bilo tako z GSO trenutno posejanih več kot 100.000 hektarjev površin, čeprav je v Evropi dovoljeno sejati le peščico GSO semen, med drugim koruzo MON810. Številni se zaradi morebitnih škodljivih vplivov na zdravje človeka in biotsko raznovrstnost v naravi zavzemajo za popolno prepoved, a je na evropski ravni ni, so se pa zanjo odločile nekatere posamezne države. Ob odkriti napovedi pohoda na Evropo in njeno striktno zakonodajo potrošnike v EU najbolj skrbi, da bi bili lobisti Monsanta in drugih multinacionalk dovolj uspešni, da bi tudi evropske zakonodajalce prepričali v svoj prav, onemogočili prost dostop do semen, na kar je namigovala ena od prvih oblik direktive o semenih, s tem pa bi ljudje izgubili avtonomno pravico do (zdrave) hrane.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 65
Dante Kersi 28.05.2013 17:45:06
komunisti in rdeči še za vreme Juge su fosfali s pesticidi vsu zemlju od prekmurja do slavonije in vojvodine zemlje je sistematski špricana 40 let in več živali su jele koruzu katera je gojene na strupenoj zemlji pa potem je priso monsanto in drugi zločinci se pravi pri nas komnunisti nikol niso bili solidarni do majke zemlje a to se nadeljuje zdaj nova ali stara Slovenska vlada nima mod da temu reče ne in to je katastrofa no za enkrat še vedno laho sadimo če ih sploh imamo domača semena
Več komentarjev