NSi vladi: ECB je med diplomatskimi vljudnostmi podpirala stečaj Probanke in Factor banke

Rok, do katerega sta morali izredni upravi Probanke in Factor banke, ki sta od 6. septembra v postopku nadzorovane likvidacije, pripraviti načrta prestrukturiranja, se je danes iztekel.

Dokumenti so pripravljeni, zdaj pa je na potezi Banka Slovenije, ki bo oba načrta prestrukturiranja proučila in ju v vlogi nadzornika, če bosta ustrezno pripravljena, tudi potrdila.

Nato ju bo ministrstvo za finance predložilo Evropski komisiji zaradi pridobitve dokončnega soglasja k državnemu poroštvu za obveznosti bank z naslova črpanja neposrednega likvidnostnega posojila v skrajni sili. Vlada je namreč ob izdaji poroštva pridobila le začasno soglasje komisije.

S strani Evropske komisije odobreni načrt prestrukturiranja bo osnova za delovanje bank v prihodnje. Primanjkljaj premoženja za pokritje vseh obveznosti Probanke in Factor banke do navadnih upnikov sicer po prvotnih ugotovitvah Banke Slovenije znaša 400 milijonov evrov.

V NSi z drugačno interpretacijo dokumenta Evropske komisije

Medtem so se na temo Probanke in Factor banke oglasili tudi v stranki NSi, kjer so – v nasprotju z vladno interpretacijo – prepričani, da je bila ECB bolj kot odločitvi za nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke naklonjena njunemu stečaju.

Kot je dejal poslanec Jožef Horvat, mnenje ECB o predlogu novele zakona o bančništvu v NSi razumejo kot dokument, ki je pisan v diplomatskem jeziku. Kot pojasnjuje Horvat, bi bilo verjetno "zelo hudo, da bi ECB jasno napisala, da je bila rešitev o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke napačna".

Poudaril je, da dokument nosi datum 16. oktober, kar je bistveno pozneje, kot sta se vlada in Banka Slovenije odločili za nadzorovano likvidacijo omenjenih zasebnih bank. Je pa to po Horvatovih ocenah tema, o kateri se bo še razpravljalo v bančnih in političnih krogih.

Horvat se je dotaknil tudi predloga novele zakona o bančništvu. Po mnenju NSi so nekatere določbe novele nedomišljene, saj ne varujejo malih delničarjev, tistih, "ki so po najbolj možnem transparentnem postopku kupili delnice s svojimi prihranki". Poleg tega po njihovem ni zagotovil, da bi novela zakona o bančništvu pripeljala do stabilnosti slovenskega bančnega sistema.