Šušteršič: En evro ni realna cena za delnico NLB

Država je s KBC dosegla dogovor o prodaji 22-odstotnega deleža te belgijske banke v NLB, so sporočili iz kabineta ministra za finance. Kupnina znaša 2.765.282 evrov oziroma evro za delnico. To pomeni, da bodo Belgijci popolnoma izstopili iz lastniške strukture največje slovenske banke, o čemer so se zavezali pred tremi leti.

"Nakup omenjenega deleža je za Republiko Slovenijo zanimiv zato, ker bo tako lahko učinkoviteje vodila proces iskanja novega dolgoročnega partnerja v NLB," so zapisali na ministrstvu.

Člana nadzornega sveta John Hollows in Riet Docx ter član uprave Guy Snoeks so ob tem podali odstopne izjave, položaje v NLB pa bodo zapustili zadnji dan decembra.

Država bo imela po transakciji, ki bo predvidoma zaključena v začetku leta 2013, potem ko bo mnenje podal urad za varstvo konkurence, v NLB 86-odstotni delež.

Prodaja v letu dni?

Cena evro za delnico ne odraža realne vrednosti NLB, ampak je rezultat pogajanj in časovne stiske KBC, pravi minister za finance Janez Šušteršič. Ugodna cena za ta delež državi omogoča, da pozneje delež v NLB proda s "pozitivno razliko", dodaja minister.

Dejal je tudi, da bi bila realna prodaja banke do konca naslednjega leta, da pa ne pričakuje "fantastično visoke cene". Kapital, ki je bil vložen v NLB, bo težko v celoti povrniti, ocenjuje minister. Povedal je tudi, da so se odločili, da nova dokapitalizacija za zdaj ni potrebna.

V Banki Slovenije pa menijo, da prodaja večjega paketa predstavlja določeno prednost pri iskanju strateškega lastnika, saj so večji paketi običajno bolj zanimivi za vlagatelje in dajejo tudi ugodnejšo pogajalsko pozicijo o ceni.

V NLB govorijo o prelomnici

V NLB so medtem dogovor o odkupu deleža KBC označili za določeno prelomnico, ki pa sovpada z načrtom prestrukturiranja banke. Zaradi medsebojnega profesionalnega pristopa do zaključka zgodbe s strani lastnikov pa po njihovi oceni ne pomeni nobenih zapletov za NLB.

V strankah večinoma strinjanje z državnim nakupom deleža KBC

V parlamentarnih strankah se večinoma strinjajo z odločitvijo države, da kupi 22-odstotni delež belgijske banke KBC v NLB. V opozicijski SD so sicer ponovili, da prodaji NLB nasprotujejo, saj po mnenju vodje poslanske skupine SD Janka Vebra Slovenija sistemsko banko potrebuje zaradi svojega gospodarstva, domačih varčevalcev in suverenosti v prihodnosti. Poslanka opozicijske Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek pa upa, da cena za delnico ni signal za prodajno ceno NLB.

Šimnic: Umik KBC je slab znak za vlagatelje

Z vidika lastništva za banko ni ključno, ali je v domačih ali tujih rokah, je pa pomembno, da jo obvladuje lastnik, ki zna z njo dobro upravljati, je ocenil analitik družbe Alta Invest Matej Šimnic. Država je po njegovih besedah že večkrat dokazala, da to ni, usoda banke pa je zdaj povsem v njenih rokah. A ker je imela že doslej prevladujoč vpliv v banki, bistvenih sprememb ne pričakuje.

Umik tujega lastnika sicer Šimnic ocenjuje kot negativni signal za tuje vlagatelje, ki jih bo v prihodnje še težje prepričati za vlaganja v podjetja v delni državni lasti, še posebej pa v državne banke. "KBC je namreč s to potezo kalvarijo v Sloveniji le končal in njegove usode drugi vlagatelji ne bi želeli ponoviti," je poudaril. "Medtem ko bi mogoče poizkus skupne prodaje v navezi s KBC vseeno pripeljal do umika države iz NLB, pa je reševanje banke zdaj povsem na ramenih države oziroma davkoplačevalcev," opominja.

Šimnic kljub temu ni povsem opustil upanja, da bo v nadaljnjih korakih država našla strateškega vlagatelja. Vendar bo to težko, tudi zato, ker so dosedanje izkušnje s slovensko državo glede umika iz gospodarstva zelo slabe.

Primož Cencelj iz družbe KD Skladi pa je ceno evro na delnico označil za visoko. Odkup deleža NLB od KBC bi državi po njegovem mnenju lahko omogočil preprostejšo sanacijo in odprodajo, saj bo v prodajnem konzorciju sedelo manj lastnikov. "Situacija okoli NLB je pričakovana v kontekstu zakona o slabi banki. Močnejši pozitiven signal tujim vlagateljem ter investitorjem v slovenske obveznice pa bi država poslala ob uspešni prodaji oziroma privatizaciji," je še dodal Cencelj.