Hidracija je kritična komponenta in ključ do optimalnega zdravja. Pomembno je, da se pravilno hidriramo, saj tako pozitivno vplivamo na cirkulacijo, krčenje mišic, prebavo, termoregulacijo in delovanje živčnega sistema. Še enkrat vas bom spomnil na prejšnji blog in nasvet, ko sem vam dejal, da poslušajte svoje telo in pijte, ko ste žejni. Prilagodite se občutkom žeje in jih poskušajte pravočasno zaznati. Sam vnos tekočine mora biti prilagojen vam kot posamezniku in glede na vaše potrebe. Naj vas spomnim, da tekočino vnašamo v telo tudi s hrano, predvsem s sadjem in zelenjavo, zato pijte toliko, kot boste potrebovali. Poslušajte žejo in če ne boste imeli simptomov dehidracije, kot so omotičnost, glavoboli, temen urin, mišični krči in utrujenost, ni potrebe po nekem pretiranem vnosu vode.
Vse celice in organi v telesu potrebujejo vodo za pravilno delovanje. Zaradi tega morate z znojenjem, urinom in dihanjem izgubljeno vodo vedno znova nadomeščati. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da tudi pitje prevelikih količin vode lahko povzroči resne zdravstvene zaplete.
Vsi se zavedamo, kako zelo pomembno je piti dovolj vode. V teh vročih dneh marsikoga izmed vas, predvsem pa tiste, ki opravljate tudi kakšna fizična dela, ob takšnih pogojih, skrbi, da v svoj organizem ne vnašate dovolj vode. Vendar je pitje prevelikih količin vode v določenih primerih oziroma okoliščinah lahko tudi nevarno, saj lahko pride do "zastrupitve". To se zgodi, ko se količina natrija in drugih elektrolitov v telesu zaradi pretiranega vnosa čiste vode preveč razredči. Ste že slišali za hiponatriemijo? Hmm ... verjetno ne ... pa nič hudega ... zato smo tu, da se kaj naučimo, kajne? Hiponatriemija je stanje, pri katerem so ravni natrija v krvi prenizke.
Da, tudi voda, kljub temu, da velja za eno najmanj toksičnih kemičnih spojin, je še vedno lahko strup, a le, če jo v vaš organizem vnesete v prevelikih količinah v kratkem časovnem obdobju. Zastrupitev z vodo se večinoma pojavi, ko jo konzumiramo v prevelikih količinah in brez zadostnega vnosa elektrolitov. Pitje veliko vode poveča količino vode v krvi. Presežna voda zmanjšuje koncentracijo natrija v krvi.
V nekaterih primerih, ko v telesu pride do hudega porušenja ravnovesja elektrolitov, pride celo do odpovedi možganskih funkcij, kome in smrti. Pretiran vnos vode in močno porušeno elektrolitsko ravnovesje lahko celo pripeljeta do otekanja v možganih, kar je smrtno nevarno in zahteva takojšnje zdravljenje. Oteklina povzroča pritisk na možgane (povečuje se pritisk v lobanji) in živce, kar lahko povzroči vedenje, ki spominja na alkoholno zastrupitev. Prekomerna akumulacija tekočine v možganih se imenuje možganski edem, ki lahko povzroči motnje centralnega živčnega sistema. Oteklost možganskih tkiv lahko povzroči epileptične napade, komo in končno smrt. Če pravočasno in pravilno ukrepamo, še preden otekanje tkiva povzroči prevelike celične poškodbe, lahko v nekaj dneh pričakujemo popolno okrevanje.
Ledvice zdrave odrasle osebe lahko obdelajo do petnajst litrov vode na dan! Zelo majhna je verjetnost, da se boste zastrupili s pitjem večjih količin vode v toku dneva. Težava se lahko pojavi, če bi popili prevelike količine vode v krajšem času in ledvice ne bi uspele izločiti vse te odvečne vode. Torej, bodite pozorni na to, da ne pretiravate s prevelikim vnosom vode v kratkem času. V običajnih okoliščinah je sicer nenameren oziroma slučajen prekomerni vnos vode izjemno redek pojav. Količina vode ni edini dejavnik, večje tveganje za nastanek težav imate, če pijete veliko vode v kratkem časovnem obdobju. Tveganje je manjše, če pijete enako količino v daljšem časovnem obdobju.
Kdo je najbolj dovzeten oz. v nevarnosti za pretiran vnos vode?
Kakršna koli aktivnost ali stanje, ki spodbuja močno potenje, lahko povzroči ''zastrupitev'' z vodo. To se lahko zgodi predvsem takrat, ko želimo s pitjem velikih količin vode nadomestiti izgubljeno telesno tekočino. Osebe, ki delajo v skrajni toploti ali vlažnosti , morajo piti in se prehranjevati na takšen način, da bo pomagal vzdrževati ravnovesje elektrolitov. Ljudje, ki uporabljajo določena poživila in prepovedane substance, se lahko prekomerno izčrpajo, izpostavijo močnemu naporu in posledično občutijo večjo žejo. V želji, da bi se primerno rehidrirali, pa pravzaprav s pitjem ogromnih količin vode lahko povzročijo neravnovesje elektrolitov in "zastrupitev" z vodo. Tudi ljudje, ki mirno ležijo v skrajni toploti ali vlažnosti, lahko tvegajo zastrupitev z vodo, ko se želijo rehidrirati in pijejo velike količine vode v kratkem časovnem obdobju.
Izjemno previdni moramo biti pri otrocih, predvsem tistih, ki so mlajši od enega leta. Njihova telesa so majhna, ne prenesejo prevelikih količin vode, zato moramo biti zelo pozorni na njihove zaloge natrija. Zato zdravniki svetujejo, da naj naše najmlajše hranimo z mlekom oziroma pripravljenimi formulami za dojenčke. Najpogosteje lahko pride do prekomernega vnosa vode pri dojenčkih - otrocih, mlajših od šestih mesecev, ker starši pretiravajo z vnosom nekaj stekleničk vode na dan, ali pa jih hranijo s formulami za dojenčke, ki so preveč razredčene.
Prekomerna hidracija je pogostejša pri vzdržljivostnih športnikih, ki pred in med vadbo pijejo prevelike količine vode (triatlonci, kolesarji ). Prav tako lahko do prevelikega vnosa vode pride pri raznih zahtevnejših pohodih, usposabljanjih (vojaki, policisti). Presežek telesne vode oziroma njeno kopičenje v telesu je lahko tudi posledica zdravstvenega stanja posameznika ali nepravilne absorbcije. Do pretiranega vnosa vode najhitreje pride pri bolnikih z boleznimi ledvic, jeter ali pri ljudeh z nekontroliranim diabetesom, srčnim popuščanjem, boleznimi ščitnice in nadledvičnih žlez.
Simptomi prekomerne hidracije
V zgodnjih fazah morda sploh ne boste prepoznali simptomov prekomerne hidracije. Ponavadi se kažejo kot slabost, bruhanje, glavobol, zmedenost ali dezorientacija. Prekomerna hidracija lahko povzroči nevarno nizko vsebnost natrija v krvi in v kolikor pravočasno ne ukrepamo, lahko to pripelje do še večjih težav, kot so mišična šibkost, krči, epileptični napadi, nezavest in koma.
Hiponatriemija
Hiponatriemija je vrsta elektrolitskega neravnovesja, za katero so značilne zelo nizke koncentracije natrija v krvi. Do hiponatriemije pride, ko se raven natrija v telesu preveč razredči, saj je v krvi prisotno preveč vode v sorazmerju z natrijem. Natrij ima negativen sloves, ker se ljudje bojijo njegovega negativnega vpliva na povišanje krvnega tlaka in prispeva k zadrževanju tekočine/otekanju v telesu, a zavedajte se, da je to dejansko zelo pomemben elektrolit. Natrij omogoča pravilno delovanje mišic in živcev, regulira krvni tlak, prispeva k uravnavanju količine vode v celicah in izven oziroma okoli njih. Natrij pomaga uravnavati tekočine med notranjimi in zunanjimi celicami.
Hiponatriemija in s tem povezana elektrolitska neravnovesja se lahko razvijejo med vadbo ali v skrajni vročini, ko so simptomi dehidracije bolj pogosti.
Pri zelo vročih temperaturah, ali ko je nekdo sredi prehranskega postenja, ali celo med vadbo in vzdržljivostnimi športi, lahko pride do hiponatriemije. Posamezniki, ki se udeležujejo maratonov, ultra maratonov, triatlonov in drugih dejavnosti visoke intenzivnosti in vzdržljivosti, so veliko bolj izpostavljeni hiponatriemiji. Tudi jemanje zdravil, ki spreminjajo koncentracijo natrija/vode. Zdravila, ki lahko povzročijo ali prispevajo k hiponatremiji, vključujejo tiazidne diuretike, antidepresive in protibolečinska zdravila.
Simptomi hiponatriemije
Pri zmerni hiponatriemiji se ljudje težje zavedajo težav, saj ni nekih opaznejših simptomov, ki bi se jih lahko zavedali. Opozorilni znaki hiponatriemije izgledajo podobno kot simptomi vročine in izčrpanosti.
Zgodnji simptomi so lahko podobni dehidraciji in vključujejo slabost, mišične krče, dezorientacijo, nejasen govor in zmedenost. Na tej točki mnogi športniki pijejo več vode, ker mislijo, da so dehidrirani. Žal bo vnos čiste vode le povečal težave, ki jih prinaša hiponatremija. V najbolj ekstremnih primerih lahko športnik oziroma posameznik s hudo obliko hiponatremije doživi epileptični napad , pade v komo ali celo umre. Drugi zgodnji simptomi hiponatriemije pa so lahko driska, pogosto uriniranje, slabost in bruhanje.
Simptome in zaplete hiponatremije povzročajo celice, nabrekle z vodo, kar povzroča zadrževanje tekočine. To lahko pripelje do resnih nevroloških okvar in zadrževanja tekočine v možganih.
Preprečevanje hiponatremije
Najboljši način za preprečevanje hiponatremije je, da pijete toliko vode, kot jo porabite, in da ne pijete več, kot se potite, vendar je to težko meriti.
Če pride do zastajanja vode v organizmu oziroma presežka, je pomembno, da se zmanjša vnos tekočine, treba je tudi prenehati jemati vsa zdravila, ki povzročajo zastajanje. Prav tako je v tem primeru dobrodošlo jemanje diuretikov za povečanje količine urina, ki ga potem izločite iz telesa. V hujših primerih pa je potrebno nadomeščanje natrija.
Pomembno je, da ne mešate pojmov elektrolitsko neravnovesje in pomanjkanje, ker neravnovesje lahko pomeni tudi presežek, na primer hipernatriemija, in ne nujno pomanjkanje. Sem vas zbegal? Verjetno sem to želel doseči! Kot vidite, res ni neke univerzalne rešitve in tako hidracija, kot vse ostalo pri prehranjevanju, je odvisno od različnih dejavnikov. Kar nekomu koristi, lahko drugemu škoduje. Torej, je res treba iti z glavo na zabavo? Vsekakor!
Polagam vam na srce, da se pri takšnih zadevah posvetujete s svojim zdravnikom, predvsem, če imate kakršnekoli zdravstvene težave ali jemljete zdravila. Da bi preprečili elektrolitsko neravnovesje, se osredotočite na primeren vnos vode, pravilen izbor živil in jemanje zdravil, ki bi lahko negativno vplivala na to ravnovesje. Običajno vaše telo pridobi čisto dovolj natrija z nekim normalnim prehranjevanjem in izgubi pravo količino le tega skozi urin ali pot. Torej, dokler nimate težav z ledvicami, bi morali biti sposobni naravno uravnavati ravnovesje natrija in vode. Potrebno je v vaše življenje vpeljati le nekaj majhnih zdravih sprememb.
Do naslednjega branja!
''Zdrav um, zdravo telo!''
Članek izraža stališče avtorja in ne izraža nujno tudi mnenja uredništva.
