Bolj prijazna socialna zakonodaja ali reševanje najrevnejših

Vlada je sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ter predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih in ju posredovala v parlamentarno obravnavo po skrajšanem postopku. S temi spremembami in dopolnitvami želi vlada popraviti tiste glavne pomanjkljivosti oziroma zaznane težave, ki so prisotne že od začetka uporabe obeh zakonov. Na tak način naj bi izboljšali socialni položaj najbolj socialno ogroženih skupin prebivalstva, predvsem enostarševskih in velikih družin.

Kakšne in predvsem katere so spremembe ter novosti, je na današnji novinarski konferenci pojasnila ministrica za delo Anja Kopač Mrak. V uvodu je pojasnila, da sicer predlog sprememb ne posega v temeljna načela veljavnega zakona. Uvaja pa kar nekaj poenostavitev. Prav tako je dejala, da je finančni učinek spremembe zakonodaje ocenjen na okoli deset milijonov evrov. Ministrica obljublja enostavnejši in preglednejši postopek ter urejanje vseh pravic, ki se financirajo iz javnih sredstev po tem zakonu, na enem mestu. Prav tako obljublja pravičnejši način dodeljevanja javnih sredstev, s poenostavitvijo, povezano s subvencijo malice in kosila za učence in dijake, pa razbremenitev centrov za socialno delo.

Katere so spremembe?

Ena od novosti je, da se bo upoštevala tudi sprememba vrste dohodka, ki ga prejema vlagatelj ali družinski člani, ne samo začetek ali izguba dohodka iz dela. Tako se bo upošteval bolj realni materialni položaj, obljubljajo na ministrstvu. Spreminja se tudi upoštevanje premoženja in prihrankov pri denarni socialni pomoči ter varstvenem dodatku, spremembe prinašajo tudi novo lestvico otroških dodatkov in državnih štipendij, ki upoštevata, da bodo lahko od 1. januarja 2014 do državne štipendije upravičeni tudi mladoletni dijaki. Zato se zneski otroškega dodatka in državne štipendije v tem delu spreminjajo.

V dohodek družine so po novem ne bo več všteval celotni otroški dodatek. Po predlagani spremembi se bo otroški dodatek v lastni dohodek štel brez dodatka za enostarševsko družino in znižan za 20 odstotkov otroškega dodatka, ki pripada prvemu otroku v prvem dohodkovnem razredu, to ta trenutek znaša 22,80 evra. S tem želijo na ministrstvu ohraniti razvojno funkcijo otroškega dodatka. Vse to bo imelo vpliv na uveljavljanje ostalih pravic.

Spremembe pri subvenciji malice za učence in dijake ter subvenciji kosila za učence povzemajo prehodno ureditev v Zakonu o šolski prehrani. S tem bo poenostavljen tudi postopek uveljavljanja teh pravic, saj učencem in dijakom ne bo več treba vlagati vloge za priznanje pravice do subvencije malice in kosila, pač pa bodo to pravico ob prijavi na obrok uveljavljali na podlagi upravičenosti do otroškega dodatka ali državne štipendije, šola pa bo ustrezno temu znižala račun za malico ali kosilo.

Pravica do znižanega plačila vrtca bi se po predlogu zakona vedno priznavala za celo leto, ne samo do konca koledarskega leta, kot velja zdaj, kar prinaša razbremenitev centrov za socialno delo. Pri plačilu socialnovarstvenih storitev ter družinskem pomočniku se bo po novem upošteval le dohodek zadnjih treh mesecev in ne več celega leta. 

S spremembo urejajo tudi osnovno zdravstveno zavarovanje za tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, in osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči. Zdaj so bile te osebe upravičene samo do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

Otroški dodatek za dijake 'nižji' na račun štipendij

Nekaj sprememb bo deležen tudi otroški dodatek. Zaradi uvedbe državne štipendije za mladoletne dijake se bo otroški dodatek za dijake znižal. A na ministrstvu obljubljajo, da bodo dijaki vseeno prejeli več kot po veljavnem zakonu, saj se uvaja državna štipendija za mladoletne dijake. Nič več se ne bo pri otroškem dodatku razlikovalo med dijaki in ostalimi otroci.

Izredna denarna pomoč bi bila izvzeta iz vračila

Krog upravičencev do denarne socialne pomoči se širi, saj zvišujejo znesek premoženja, ki se ne upošteva za pridobitev denarne socialne pomoči. Tako na ministrstvu pojasnjujejo, da se kot premoženje ne upoštevajo prihranki, in sicer v višini treh minimalnih dohodkov za samsko osebo (iz 500 evrov na skoraj 800). Za družino pa to pomeni višina treh minimalnih dohodkov družine (od 1500 do največ 2500). Ministrica je dejala, da bo na koalicijo naslovila prošnjo, naj vloži dopolnilo, s katerim bo izredna denarna socialna pomoč v celoti izvzeta iz vračila.

Dodatek na otroka v enostarševski družini se zvišuje iz 10 odstotkov na 20 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka (ta trenutno znaša 53,04 evra na otroka).

Ministrica je pojasnila tudi, kaj pomeni uvedba prostega preudarka glede neupoštevanja nepremičnin v lasti stranke, za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati, ali s katerimi stranka ne more razpolagati. To pomeni, da bodo prosilci denarne socialne pomoči, ki imajo neko nepremičnino, pa si s to nepremičnino ne morejo pomagati, še vedno upravičeni do pomoči, a bodo o tej okoliščini odločali na posameznem centru za socialno delo.

Kar precej je sprememb na področju dedovanja

Vračati ni več treba denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči, ki jo je oseba prejela za 12 ali manj mesecev. Če jo je prejela za več kot 12 mesecev, pa se dedovanje omeji tako, da se od prejete pomoči najprej odšteje 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa še tretjina od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči.

Sprememba glede dedovanja oziroma vračila je tudi na področju varstvenega dodatka, kjer beležijo največji upad prosilcev, saj se le-ti ustrašijo in ne prosijo za varstveni dodatek, ker se bojijo, da jim bo država vse vzela. Prav zato ministrstvo predlaga, da se omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala varstveni dodatek, lahko omeji samo do višine dveh tretjin vrednosti prejete pomoči.

Posmrtnina in pogrebnina nista več univerzalni pravici

Po ukinitvi pogrebnine in posmrtnine pa ministrstvo za delo uvaja dve novi obliki izredne denarne socialne pomoči. Tudi o teh bo odločal CSD. To nista več univerzalni pravici, pač pa bosta vezani na upravičenost do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka in na dohodkovni položaj posameznika.

Družinska pobuda predlog ocenila z nezadostno

V Družinski pobudi so že poleti opozorili, da je nova socialna zakonodaja pripravljena slabo in nepremišljeno. Opozarjajo, da zakon prinaša nekaj manjših pozitivnih popravkov, večino težav in slabosti zakona pa pušča nerešenih. Opozarjajo, da bo sicer res nekoliko omiljeno upoštevanje otroškega dodatka med dohodke za določanje upravičenosti do drugih pravic, a hkrati ohranja krivično ureditev vrstnega reda pravic, po katerem je državna štipendija, čeprav ima v družini povsem enako vlogo kot otroški dodatek, še vedno na zadnjem mestu in tako lahko dijak ali študent v družini ostane brez štipendije zaradi otroškega dodatka za mlajše otroke. Opozarjajo, da če se med dohodke ne všteva povečan del otroškega dodatka za enostarševske družine, se mora toliko bolj iz dohodkov izvzeti tudi povečan del otroškega dodatka za otroke, ki niso vključeni v vrtec, saj ima ta enako vlogo kot subvencija za znižanje plačila vrtca, ki se ne všteva med dohodke družine.

Opozarjajo, da zakon mladoletnim dijakom vrača le polovično državno štipendijo, hkrati pa jim jemlje celotno povečanje otroškega dodatka. Nekateri dijaki bodo s štipendijo res dobili nekoliko več kot danes s povišanim otroškim dodatkom, a še vedno precej manj kot pred uveljavitvijo zloglasnega ZUPJS. Opozarjajo na najbolj črni scenarij, ko bi se lahko zaradi že omenjenega vrstnega reda pravic marsikateremu dijaku zgodilo, da bo izgubil povečani otroški dodatek, štipendije pa zaradi vštevanja otroškega dodatka med dohodke družine sploh ne bo dobil.