Predstavniki koalicijskih poslanskih skupin so se na usklajevanju z ministrom za finance Janezom Šušteršičem dogovorili za umik predloga novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV) iz parlamentarnega postopka. Po predlogu bi se izbrano blago in storitve izvzelo iz obdavčitve z znižano stopnjo DDV in obdavčilo z 20 odstotki.
Šušteršič je povedal, da so po njegovem mnenju na usklajevanju sprejeli nekaj pametnih odločitev. Dejal je, da so ugotovili, da nima smisla na dveh ali treh področjih višati DDV.
Od selektivnega zvišanja DDV na splošno 20-odstotno stopnjo si je vlada obetala približno 70 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov. Zdaj bodo skušali ta izpad prihodkov nadomestiti.
Po Šušteršičevih besedah je prva rešitev dvig trošarin na naftne derivate. Če dvignejo trošarine za cent, to letno nanese 20 milijonov evrov, pravi Šušteršič. Povedal je, da bodo pri bencinu verjetno izkoristili kakšen padec cene in takrat uvedli za odstotek višjo trošarino.
Prav tako bi lahko dvignili trošarine za elektriko, in sicer bi tako bile položnice v povprečju višje za en evro na mesec. S tem bi po Šušteršičevih besedah dobili še 16 milijonov evrov. Po njegovih besedah je najbolj smiselno dvigniti trošarine za elektriko z novim letom.
Pregledali pa so tudi možnost dodatnega dviga trošarin pri alkoholu in tobaku. Podražili ju bodo najverjetneje sredi naslednjega leta.
Govorili so tudi o davku na nezdravo hrano in pijačo. Ministrstvo za zdravje se je strinjalo z obdavčitvijo nezdrave sladke pijače. Ocenili so, da bi z obdavčitvijo nezdrave pijače dobili 10 milijonov evrov na leto. Dodatno obremenjevanje nezdrave prehrane pa v tem trenutku ne bi bilo smiselno. Težko je namreč definirati, kaj je resnično zdravo, je povedal Šušteršič.
"To nam omogoča, da ukrep, ki je bil v davčnem paketu najbolj sporen in z vidika gospodarstva morda najbolj problematičen, torej izvzetje določenega blaga in storitev iz znižane stopnje DDV, nadomestimo z omenjenimi ukrepi, ne da bi morali predlagati kakšne nove sistemske obdavčitve," je povzel Šušterič.
Brez tega ne bo mogoče znižati primanjkljaja, je ob tem odgovoril na pozive iz gospodarstva, naj vlada ne zvišuje davčnih obremenitev. Hkrati je poudaril, da vlada v času, ko se napoveduje še dodatno krčenje BDP, ne razmišlja o morebitni uvedbi kriznih davkov ali o splošnem dvigu stopnje DDV; slednje si je prihranila kot rezervo za leto 2014.
Glede letošnjega proračuna je povedal, da rebalans ne bo potreben. Odhodkov ne bo več od dovoljenih z rebalansom, saj bo mogoče vse potrebne izdatke zagotoviti z dodatnimi prerazporeditvami, medtem ko bodo prihodki morda za 20 do 30 milijonov evrov nižji od načrtovanih, kar pa je v okviru dovoljenega odstopanja.
Evropska komisija ocenila, da je naš napor pri zmanjševanju primanjkljaja zadovoljiv
"Cilj, da proračunski primanjkljaj ostane na ravni treh odstotkov BDP, bomo izpolnili," je zagotovil Šušteršič. O javnofinančnem primanjkljaju se je v četrtek pogovarjal tudi s predstavniki Evropske komisije, kjer imajo nekaj višje ocene o primanjkljaju kot v Sloveniji, a te temeljijo na nekaj slabših napovedih in ne upoštevajo načrtovanega zmanjševanja mase plač v javnem sektorju, je pojasnil.
"Evropska komisija je ocenila, da je naš napor pri zmanjševanju primanjkljaja, zadovoljiv," je zatrdil. To po njegovih besedah pomeni, da je ta vlada v dveh letih storila tisto, kar je prejšnja vlada obljubila, da bo naredila v štirih letih.
GZS: Višje davščine so nevarne!
Gospodarska zbornica Slovenije je pozdravila umik predloga o selektivnem dvigu DDV, so pa opozorili, da so višje davščine nevarne. Nasprotujejo tako višjim trošarinam pri vseh energentih kot tudi višjim okoljskim davščinam. "Recesija, v kateri je slovensko gospodarstvo, ne dovoljuje nikakršnega zviševanja davščin in davkov več. Za poslovanje številnih podjetij je to lahko nevarno," pravijo na GZS.
KOMENTARJI (345)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.