V okviru dneva slovenske hrane danes že tretje leto zapored poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Skupaj je vanj vključenih skoraj 273.000 otrok iz 361 vrtcev in 488 osnovnih šol. S projektom se med otroki spodbuja zdrav način prehranjevanja ter v tem okviru opozarja tudi na pomen oskrbe s hrano iz lokalnega okolja. Saj veste, veliko bolj zdrava je tista hrana, ki za seboj nima več tisoč kilometrov, tista, ki smo jo natrgali, obrali in izkopali, ko je dejansko dozorela, ne tista, ki je zorela vso dolgo pot v kontejnerjih in na tovornjakih. S kupovanjem lokalno pridelane hrane pa hkrati krepimo slovensko gospodarstvo, ki mu bo vsakršna spodbuda prišla še kako prav.
"Zavedamo se, da s kupovanjem domače hrane dajemo delo ne samo slovenskemu kmetu, ampak tudi obrtniku in zaposlenim v prehranski verigi in tudi na ta način polnimo državni proračun, ki nam zagotavlja javne storitve," je dejal minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je danes zajtrkoval z otroki na OŠ II v Murski Soboti.
Tudi tretje leto pri projektu poleg treh ministrstev – za kmetijstvo, izobraževanje in zdravje – sodelujejo še Čebelarska zveza Slovenije, ki je bila pobudnica projekta, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja, Zavod za šolstvo, Gospodarsko interesno združenje mlekarstva Slovenije in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Aktivno sta se vključili tudi Zadružna zveza Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Zajtrk za vse, sredstva zagotavlja ministrstvo
Po lanskem zapletu, ko so otroci na nekaterih šolah ostali brez zajtrka, saj denarja za hrano ni bilo, bil pa je za brošure in reklamno gradivo, so se odgovorni odločili, da ministrstvo za kmetijstvo prevzame in zagotovi stroške zajtrka. Tako so na kmetijskem ministrstvu za nakup slovenskih izdelkov namenili 130.000 evrov, za plakate pa 10.000 evrov. To pomeni, da so se danes s slovenskimi dobrotami sladkali prav vsi otroci, vključeni v ta projekt, ki je namenjen predvsem izobraževanju otrok o pomenu zajtrka za zdrav življenjski slog, pa tudi o prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora.
Naši otroci še vedno zaužijejo premalo sadja in zelenjave ter preveč sladkanih pijač in sladkarij. Le 44 odstotkov mladostnikov redno zajtrkuje, se je pa ta odstotek v zadnjih letih k sreči povečal.
Zdravje je na daljši rok mogoče ohraniti s primerno telesno dejavnostjo in pravilno prehrano, zato je treba s tem začeti pri najmlajših, ki lahko svoje navade ohranijo v poznejših letih. Pregovor pravi, da je treba zajtrkovati kot kralj, kositi kot meščan in večerjati kot berač. Prav je, da otroci že zelo zgodaj spoznajo, da je zajtrk najpomembnejši dnevni obrok. Idejni vodje in podporniki tega projekta zato upajo, da bo ta projekt pozitivno dolgoročno vplival na izboljšanje prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov. Te so, vsaj kar zadeva dosedanje raziskave, nezdrave. Tudi delež predebelih otrok v Sloveniji je še vedno visok.
In kakšen je tradicionalni slovenski zajtrk?
Sestavljen je iz mleka, masla, kruha, medu in jabolka, ki morajo biti pridelani oziroma predelani v Sloveniji. Gre za polnovreden obrok in kot tak primeren za dober začetek dneva. Če bi ga želeli poskusiti, se lahko odpravite na tržnico v avlo poslovne stavbe Slovenijales, kjer se predstavljajo lokalni pridelovalci in predelovalci. Domače izdelke in pridelke bo mogoče poizkusiti in kupiti.
V prvem letu projekta so živila vrtcem in šolam dostavili donatorji sami, kjer pa to ni bilo mogoče, se je projektu pridružil tudi trgovski center, ki je poskrbel za distribucijo živil. Lani so pristojna ministrstva šolam in vrtcem predlagala, da iz lastnih sredstev, ki jih imajo za malico, nabavijo živila za zajtrk, saj podjetja in kmetijska gospodarstva zaradi krize in slabe letine niso mogla donirati živil. Zato se je marsikje zgodilo, da so otroci reklamno gradivo dobili, hrane pa ne, na kar je opozorila tudi ena od osnovnošolskih učiteljic.
Letos je sredstva za izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka zagotovilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je za projekt rezerviralo sredstva do višine 130.000 evrov ali 0,43 evra (brez DDV) na otroka.
In kje so zajtrkovali naši ministri?
Premierka Alenka Bratušek se je na zajtrk odpravila v Slovenj Gradec, v tamkajšnji vrtec in osnovno šolo. Notranji minister Gregor Virant je zajtrkoval na podružnični šoli v Podkumu. Ministrica za delo in socialo Anja Kopač Mrak je bila na obisku v Prvi osnovni šoli v Domžalah, njen kolega gospodarski minister Stanko Stepišnik v OŠ Ludvika Pliberška v Mariboru, minister Jernej Pikalo je zajtrkoval z osnovnošolci OŠ Tone Čufar v Ljubljani, medtem ko je bil minister za kulturo Uroš Grilc na obisku na ljubljanski OŠ Ledina.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.