Čas za Zemljo

Bolnišnice letno zavržejo za vsaj 5.700 ton hrane, domovi za starejše pa vsaj 3.060 ton hrane

Ljubljana, 24. 10. 2017 14.54 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 11 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek
Komentarji
66

Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.

O zavrženi hrani je bilo že veliko povedanega, pa vendar ob pogledu na količino hrane, ki se še vedno znajde v naših smeteh, očitno še premalo. Tokrat je v prostorih Agencije RS za okolje potekala okrogla miza na temo zavržene hrane v javnem sektorju, na kateri so Ekologi brez meja predstavili tudi rezultate projekta Ne meč’mo hrane stran.

Kajfež Bogatajeva: Zavržena hrana je globalen problem

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je uvodoma opozorila, da pridelamo ogromno hrane na svetu, a je dejstvo, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Kot pravi, v Sloveniji ne občutimo, da je polovica sveta podhranjena. Zavržena hrana je globalen problem, tako kot so podnebne spremembe, zato dokler ne bomo spremenili teh neenakosti, ki vladajo v svetu, bomo težko zmanjšali ta globalni problem. Gre za tako imenovano etično dimenzijo neenakosti. Drugi del pa je tako imenovani inženirski. Kljub temu da je tehnika napredovala, da znamo drugače, pa praktično 95 odstotkov vseh virov iz narave zavržemo še preden pridejo do končnih izdelkov, do trgovin.

Od leta 2000 se je potreba po hrani povečala kar za 50 odstotkov.
Od leta 2000 se je potreba po hrani povečala kar za 50 odstotkov. FOTO: Thinkstock

Od leta 2000 se je potreba po hrani povečala kar za 50 odstotkov. Ljudi je več, predvsem se pa spreminjajo naše prehranjevalne navade. Narašča tudi potreba po vodi, in sicer se je povečala za 30 odstotkov, potreba po energiji pa se je povečala za 50 odstotkov. Ampak narava in podnebne spremembe nam ne omogočajo povečanja pridelave hrane, opozarja Kajfež Bogatajeva in dodaja, da je sedaj ključen problem, kako to rešiti? To pa je vprašanje, na katerega nihče ne ve odgovora, pravi klimatologinja in dodaja, da bi se morala politika prednostno s tem ukvarjati.

"Zavržena hrana pomeni zavrženo energijo, zavrženo vodo, zavržena kmetijska zemljišča, zmanjšano biodiverziteto in še kaj," opozarja Kajfež Bogatajeva in dodaja, da hrana ni samo stvar podnebnih sprememb. Opozarja na obremenjevanje okolja z dušikom in fosforjem, pretirano rabo tal, izgubo biodiverzitete, kemijsko onesnaževanje okolja, globalno prekomerno rabo sladke vode, zakisanje oceanov ter posledice, ki jih prinaša shranjevanja hrane (antropogeni atmosferski aerosol).

Če ljudje v času Prešerna praktično niso imeli vpliva na okolje, pa se je to nenormalno spremenilo v 50 letih 20. stoletja. Masovno se je začela proizvajati hrana, masovno se je gradilo, uporabljala so se fosilna goriva, začeli smo se približevati kritičnim mejam, opozarja klimatologinja. "V sedemdesetih letih smo ravno pri kmetijstvu presegli prvo varno mejo, torej prvi okoljski globalni problem – evtrofikacija, propadanje življenja v vodah," pravi Kajfež Bogatajeva in dodaja, da smo v osemdesetih presegli prag podnebnih sprememb in še poslabšali stanje okolja zaradi dušika. Danes pa je velik problem močno načeta biotska raznovrstnost, saj je kar 60 odstotkov ekosistemov pod vprašajem za preživetje. "Vsaka zavržena hrana pa pomeni še poslabšanje stanja," opozarja klimatologinja, ki se je dotaknila tudi vpliva hrane na podnebne spremembe.

Vse zavržene hrane ne moremo 'dati v isti koš'

"Ni vseeno, kaj jemo in kaj zavržemo," opozarja in dodaja, da so največji greh zavržena mesna hrana in mlečni proizvodi. Tukaj so namreč izpusti ogromni. Zavreči na primer govedino ali mlečni izdelek je desetkrat večji greh kot zavreči sadje, zelenjavo, opozarja. Prav tako je razlika, če zavržemo kuhano hrano kot pa surovo, saj je potrebno upoštevati energijo, ki je potrebna za pripravo hrane. Prav tako klimatologinja opozarja, da je naš ogljični odtis, če se prehranjujemo z mesom, kar 25-krat večji kot, če bi bili vegani.

Zavreči meso ali mlečne izdelke je desetkrat večji greh kot zavreči sadje, zelenjavo.
Zavreči meso ali mlečne izdelke je desetkrat večji greh kot zavreči sadje, zelenjavo. FOTO: iStock

Z enim hamburgerjem zavržemo kar za 75 tuširanj vode

Opozorila je tudi, kako pomemben je tudi vodni odtis, ki ga pušča zavržena hrana. Koliko vode je potrebno za pridelavo hrane, se sploh ne zavemo. Gre za ogromne količine. Zgovoren je zgolj podatek, da z enim zavrženim hamburgerjem zavržemo toliko vode, kot je odteče, če bi se 75-krat tuširali. Globalno gledano: kar 92 odstotkov vse vode, ki je človeštvo potrebuje, potrebuje za pridelavo hrane.

Kajfež Bogatajeva še opozarja, da je poraba energije na osebo za tedensko potrošnjo hrane (od pridelave, pakiranja, proizvodnje, predelave, skladiščenja, priprave …) od 13 do 17 kWh na dan, kar v letnih izpustih pomeni med 1,3 do 1,7 ton izpustov CO2. "Jemo vsak dan tri do štirikrat, celo življenje, vplivamo na okolje, pa se tega ne zavemo," pravi klimatologinja, ki opozarja, da je globalno gledano zavržena hrana res velik okoljski problem. Od nas, ki zavržemo hrano, sta večji onesnaževalki le Kitajska in ZDA.

Na dan zavržemo vsaj za pol evra hrane

Kajfež Bogatajeva je opozorila še, da količina odpadne hrane v Sloveniji še narašča. "Trend bo težko obrniti, bi ga pa morali čim prej," je jasna. Po njenem mnenju je podatek, da Slovenec zavrže letno 73 kilogramov hrane, podcenjen. Kot pravi, v resnici zavržemo še precej več hrane. Po njenih izračunih en prebivalec zavrže vsaj za pol evra hrane na dan, država pa na leto vsaj za 370 milijonov evrov. A priznava, da jih je potrebno pomnožiti z dva, saj so tudi ti podcenjeni.

Če bomo želeli to spremeniti, bo potrebno zamenjati celotno prehranjevalno in gospodarsko verigo, opozarja Kajfež Bogatajeva in dodaja, da potrebujemo slovenski podnebno varen model.

Rezultati projekta:

Koliko hrane se zavrže v javnih zavodih?

Ker zavržena hrana v prvi vrsti pomeni izgubo naravnih virov, v drugi vrsti pa tudi izgubo finančnih virov, so se Ekologi brez meja odločili, da preverijo stanje in možnosti preprečevanja zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za ostarele. Opravljena pilotna raziskava je prva tovrstna pri nas in daje pomemben vpogled v celoten sistem ravnanja s hrano v javnih zavodih. Obiskali so Splošno bolnišnico Novo mesto ter Dom starejših občanov Tezno, rezultati pa so pokazali, da preračunano na državno raven bolnišnice letno zavržejo za vsaj 5.700 ton hrane, domovi za starejše občane pa vsaj 3.060 ton hrane.

Javne ustanove so namreč pomemben vir zavržene hrane, o tej problematiki pa se še vedno premalo govori. Tudi vlada bi morala to problematiko aktivnejše reševati, so prepričani Ekologi brez meja. Tukaj sicer niso šli po poti ’od vil do vilic’, pač pa bolj ’od skladišč do pladnjev oziroma miz’. Tako so med svojo analizo v dveh javnih ustanovah, ki sta pristopili prostovoljno in tako pokazali veliko mero razumevanja za problematiko zavržene hrane, preučili sistem ravnanja s hrano, naredili posnetek stanja, analizirali zbrane podatke, sprejeli predlog ukrepov in ustanovama ponudili orodja, ki jim bodo v pomoč ter pripravili končno poročilo.

Ekologi so se odpravili v Splošno bolnišnico Novo mesto ter v Dom starejših občanov Tezno. "To so zgolj pilotni primeri," opozarjajo, iz katerih pa se lahko veliko naučimo.

Na letni ravni je v bolnišnici kar 13.500 obrokov, ki se v kuhinjo vrnejo nedotaknjeni. Kar dve petini obrokov pa je le na pol zaužitih.
Na letni ravni je v bolnišnici kar 13.500 obrokov, ki se v kuhinjo vrnejo nedotaknjeni. Kar dve petini obrokov pa je le na pol zaužitih. FOTO: iStock

V bolnišnici zaužitih manj kot 60 odstotkov obrokov

V Splošni bolnišnici Novo mesto so za tehtanje izbrali zgolj en dan. Predvsem zaradi samega procesa in narave dela v bolnišnicah, da ga ne bi pretirano ovirali. Preverili so količino hrane, ki je bila pripravljena in postrežena, na drugi strani pa količino hrane, ki je nato bila na pladnjih vrnjena v kuhinjo in je posledično pristala v smeteh.

V bolnišnici so ta dan pripravili 790 obrokov in ugotovili, da je bilo zaužite 59 odstotkov hrane, nepostreženih je bilo devet odstotkov obrokov (ti so nato šli v restavracijo, zaradi česar hrana ni pristala v smeteh), 11 odstotkov je bilo odpadkov med pripravo hrane, 17 odstotkov hrane je bilo ostankov na krožnikih, štirje odstotki pa takšnih obrokov, ki se jih nihče ni dotaknil. To pomeni, da je bilo ta dan kar 37 obrokov vrnjenih nedotaknjenih, kar na letni ravni znaša 13.500 obrokov. To pa je zaskrbljujoče, saj bi s tem lahko samo ta dan nahranili dodatnih 12 bolnikov, opozarjajo.

Usoda hrane v bolnišnici
Usoda hrane v bolnišnici FOTO: Ekologi brez meja

Preverili so tudi najpogostejše razloge za nedotaknjene obroke in ugotovili, da gre v veliki meri za organizacijski problem, saj niso bili obveščeni, da je bolnik npr. že šel domov, ima v času obroka preiskavo in podobno. Pogosto je bil naveden tudi okus hrane, ki bolnikom ne ustreza.

Strošek zavržene hrane na en obrok znaša 46 centov

Med obiskom bolnišnice so še ugotovili, da sta bili kar dve petini obrokov zaužiti polovično ali celo manj, največ pa je bilo zavrženih juh, solat in sadja.

Konec dneva je bilo v bolnišnici 308 kg suhih odpadkov, kar je dober kilogram na osebo. Na leto bi količina suhih odpadkov tako znašala kar 111 ton. Opravili so tudi oceno stroška na kilogram zavržene hrane glede na povprečne mesečne vrednosti, pri čemer so upoštevali strošek odvoza odpadkov, porabo vode, elektrike, nabavne vrednosti, medtem ko niso upoštevali stroške dela, so pa vključili še faktor neupoštevane hrane, ki znaša -20 odstotkov. Ocena stroška na kilogram hrane tako znaša 2,46 evrov, prav tako so izračunali, da strošek zavržene hrane na en obrok znaša 46 centov (brez stroškov napitkov in dela).

Na okrogli mizi, ki je sledila predstavitvi problematike, je prehranska svetovalka v novomeški bolnišnici Irena Sedej pojasnila, katere ukrepe so sprejeli po predstavitvi rezultatov. Poudarila je, da so s pomočjo te analize dobili uvid v celotno pot hrane v bolnišnici. Dobili so tudi smernice, kaj storiti, da bo ta zavržek hrane še manjši. "Takoj naslednji dan po predstavitvi teh rezultatov so bili ukrepi za zmanjšanje nedotaknjene hrane že sprejeti, uvedeni," je dejala in poudarila, da je šlo v glavnem za organizacijske težave.

Zavržena hrana je trikrat plačana, in sicer najprej, ko jo nabavijo in pripravljajo, nato ko odvažajo ostanke ter kot zadnje takrat, ko se slaba prehranjenost bolnikov pozna na zdravstvenem proračunu, je opozorila svetovalka za prehrano v novomeški bolnišnici.

Za 17 odstotkov hrane, ki se v obliki ostankov vrne na pladnjih, pa še iščejo razloge in načine, kako količino zmanjšati. Opozorila je, da morajo najti odgovor na vprašanje, kaj bo njihova prioriteta. Bo to zmanjšanje zavržkov ali to, da bolnika prehransko dobro podprejo, da poje, kar je zanj skuhano. Za slednje potrebujejo v bolnišnici ustrezne strokovnjake, prehranske time, opozarja. »Takšna ustanova, kot smo mi, bo potrebovala vsaj štiri dietetike, ki pa pokrijejo spet le en segment. Mi izvajamo prehranske obravnave bolnikov, a jih finančno ne dobimo pokritih,« pravi Sedejeva, ki je poudarila, da zavržkov hrane še lep čas ne bodo zmanjšali, so se pa osredotočili na nedotaknjene obroke, predvsem tako, da se izboljša organizacija tega, kdaj gre bolnik na preiskave in podobno. Seveda pa si želijo urediti predvsem to, da je kar dve petini obrokov zaužitih polovično ali celo slabše, kar pa predstavlja zahtevnejši del.

Teden dni tehtali hrano v domu za ostarele

K analizi Ekologov brez meja je prostovoljno pristopil tudi Dom starejših občanov Tezno. Ekologi so izvedli cel teden tehtanja obrokov. Tam obroke v veliki večini razdeljujejo iz posod, torej z zajemalkami neposredno na krožnik, medtem ko v bolnišnici razdeljevanje poteka na osnovi tablet sistema.

Usoda hrane v domu za starejše
Usoda hrane v domu za starejše FOTO: Ekologi brez meja

Meritve so pokazale, da je v tednu dni nastalo 446,31 kilogramov odpadne hrane, kar v povprečju pomeni 275 g na osebo. V 83 odstotkih se je hrana namreč zaužila, nedotaknjene hrane tukaj ni (porcije in obroki se prilagajajo vsakemu stanovalcu posebej – osebje pozna oskrbovance, ve, kaj imajo radi, koliko pojedo), trije odstotki hrane so ostali nepostreženi, 14 odstotkov pa je bilo ostankov. Na letni ravni je suhih odpadkov po ocenah ekologov tako okoli 22 ton.

Najpogosteje se zavržejo juhe, dietne mešanice in solate. V domu starejših pa skoraj 42 odstotkov zavržene hrane predstavljajo zavrženi napitki kava, čaj, mleko in sokovi.

Strošek zavržene hrane na obrok znaša 20 centov

Ekologi so še ugotovili, da strošek užitnega dela zavržene hrane v domu znaša 20 centov na vsak obrok (brez stroškov napitkov in dela), kar na letni ravni znaša 47.700 evrov. Prav tako je tehtanje nepostrežene in zavržene hrane pokazalo, da nastane pri sistemu razdeljevanja hrane na pladnjih 2,4-krat več odpadkov kot pri razdeljevanju iz postrežnih posod.

Najpogosteje se zavržejo juhe, dietne mešanice in solate.
Najpogosteje se zavržejo juhe, dietne mešanice in solate. FOTO: iStock

Na okrogli mizi je Bojan Stante, direktor Doma upokojencev Nova Gorica, opozoril, da so se pri njih osredotočili na presežke hrane, torej tisti del obrokov, ki ostane nedotaknjen. Povezali so se z lokalnim vrtcem in dijaškim domom ter s pristojnim centrom za socialno delo, ki je tistim, ki so bili socialno šibkejši, ponudil brezplačen obrok hrane v njihovem domu za ostarele. Želijo si, da bi bili postopki, da se to omogoči socialno šibkim, preprostejši, saj potrebe so. Pri njih dnevno razdelijo okoli 22 do 30 brezplačnih obrokov. Opozarja tudi na odnos družbe do zavržene hrane in do ljudi v stiski. Tudi na tem področju bo potrebno še veliko narediti, pravi.

Stroškov ne moremo izničiti, lahko pa jih zmanjšamo

Na današnji okrogli mizi so se sogovorniki strinjali, da bi bile za zmanjšanje količine zavržene hrane nujne sistemske rešitve in večja občutljivost ljudi do hrane.

Ekologi brez meja sicer dodajajo, da se zavedo, da teh stroškov sicer nikoli ne bomo mogli izničiti, jih pa lahko zmanjšamo, a bo to, vsaj glede na razpravo, ki se je razvila v okviru okrogle mize in na kateri so sodelovali predstavniki Direktorata za javno zdravje, ministrstva za izobraževanje, zavoda za šolstvo, ministrstva za okolje, ministrstva za javno upravo ter predstavnice novomeške bolnišnice in predstavnika doma starostnikov, zelo težko. Govorci so se namreč strinjali, da potrebujemo konkretne sistemske rešitve na ravni celotne države, še prej pa bomo morali marsikaj spremeniti v svojih glavah, saj se še vedno vse prepogosteje dogaja, da je naš največji sovražnik v boju z zavrženo hrano prav naš odnos do hrane.

Preverite nekaj receptov, ki vam bodo pomagali, da boste lahko ostanke hrane 'rešili' pred smetmi:

Kruh:

http://okusno.je/recept/kruhov-narastek-s-piscancem-in-sirom
http://okusno.je/recept/kruhov-narastek-s-spinaco-in-feto
http://okusno.je/recept/kruhov-narastek-z-jabolki-in-orehi
http://okusno.je/recept/kruhov-narastek-z-rozinami

Kuhan ali pečen piščanec:

http://okusno.je/recept/palacinke-s-piscancem-gobami-in-spinaco
http://okusno.je/recept/prazen-riz-z-zelenjavo-in-piscancem
http://okusno.je/recept/solata-iz-piscanca-cicerike-in-indijskih-oresckov
http://okusno.je/recept/enchilada-s-piscancem-in-fizolom

Kuhana ali pečena govedina:

http://okusno.je/recept/posebna-goveja-pasteta
http://okusno.je/recept/govedina-v-solati
http://okusno.je/recept/francoski-sendvic-s-pecenko
http://okusno.je/moj-recept/gostilna/kosilo-varcne-gospodinje

Kuhane testenine:

http://okusno.je/clanek/kuhinje-sveta/evropske-kuhinje/odlicen-nacin-da-porabimo-kuhane-testenine.html

Svinjska pečenka:
http://okusno.je/recept/sendvic-s-svinjsko-pecenko-in-zeljno-solato

Pire krompir:
http://okusno.je/recept/krompirjeve-polpete-z-mlado-cebulico

Zrele banane:
http://okusno.je/recept/ovseni-piskoti-z-bananano-in-arasidovim-maslom
http://okusno.je/recept/preprost-bananin-kolac-kruh
http://okusno.je/recept/bananine-palacinke

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (66)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ost1234
25. 10. 2017 16.17
+3
Arestanti stavkajo zaradi premajhne izbire hrane, zaradi nemogočih bivanjskih razmer .... Stavkati bi morali pacienti slovenskih bolnišnic in domov za ostarele! Životarijo v ne klimatiziranih prostorih in ob borni in neokusni hrani ... A kaj ko so bolni in ostareli povsem nemočni.... Lahko so samo tiho, drugače jih še povohal ne bo nihče !!
nevica
25. 10. 2017 14.24
+5
Mogoče bi pa morali kuhati malce bolj okusno - še nedavno mi je nekdo povedal, da je bil ves čas lačen, ker je bila hrana kot pomije...in je imelo vse enak okus...
graf
25. 10. 2017 11.44
+6
Tisti ki smo bolnišnično hrano jedli dobro vemo zakaj se je toliko zavrže ! V UKC si hrana ne zasluži svojega imena ...
Marija Krebs
25. 10. 2017 11.34
+2
Za primerjavo, poročajte še o skupnem, letnem številu ljudi in o količini - tonaži pripravljene hrane!
Ost1234
25. 10. 2017 10.24
+4
Nič čudnega !! Hrana ni okusna, še posebej v bolnišnicah ne!! Ponavadi pa je še " dobro " ohlajena in vedno istega okusa- po nekakšnih umetnih dodatkih ( Vegeta, Začinka, ... ) Vse smrdi po tem!! Po domovih ni kaj dosti razlike. Tam se zavrže še več obrokov. Je pač tako. Na oddelkih z nepokretnimi je pramalo osebja, ki bi pitalo varovance. Toirej dve, tri žličke in na hranjenje sledečega. Spet dve -tri žličke in k naslednjemu .... Sicer pa so ti obroki dobro zaračunani. Varovanci jih krepko preplačajo!!
Šekica
25. 10. 2017 10.05
+5
V domovih upokojencev bi moral imeti vsak, ki ima malo demence, nekoga, ki ga hrani oz. je vsaj ob njem, da ga spodbuja. Vem, kako je pri moji sorodnici doma. Če je ne gledam, pristane hrana na vseh mogočih in nemogočih krajih.
jamajaka
25. 10. 2017 09.40
+3
kuhajo že dobro ampak ko zboliš ali v domu upokojencev je apetit manjši.
Pimplc
25. 10. 2017 07.34
+6
Kaj vam to pove??? da kuharji in osebje v kuhinjah ne znajo pripravit okusnega obroka ali..... pa tiči zajec pri šparanju v nabavi
pieta
25. 10. 2017 05.49
+6
Kaj temu šidu mediji pravijo hrana ?? Temu tudi je mesto v kontejnerju !!
CURVANORD Zanetti
24. 10. 2017 20.19
+11
Pol pa naj delijo pri obrokih manjse porcije,bolan ali star clovek ne poje veliko. Tisti ki je pa poskodovan in ima apetit pa vec hidratov da se nasiti
kadabra
24. 10. 2017 18.16
+31
Predlagam, da izbrskate še podatek koliko uporabne hrane se vrže iz trgovskih centrov v smeti. Ne vem kako je drugje, imam pa izkušnjo iz mercatorja, ko je prodajalka dobila denarno kazen in bila obtožena kraje, ker je brezdomki podarila kremšnito, ki naj bi ji tisti dan potekel rok. To je videl varnostnik in jo seveda takoj ovadil, ker je dala hrano namesto v smeti raje uboji brezdomki. V mercatorju vsak dan v smeti vržejo zares ogromno količino hrane, ki je pred iztekom roka. Politika je taka, da se mora to hrano strogo vreči v smeti in bohnedaj, da bi jo podarili ubogim ljudem, ki nimajo za jesti. Dvomim, da bi koga motilo ali pa mu škodilo, če bi vzel stvari,ki so pred iztekom roka.
Frane Šajn
24. 10. 2017 18.34
+25
Ma ne samo to , to ponujajo nekateri revežem za drobiž. Za vsako gostilno se nabre dober sod hrane, ki bi se dlala predelati za živalsko krmo, po nekod jo pobirajo za pomine vse hvale vredno. Najlepši pa je primer Ljubljanskega gostilničarja , ki je začel hrano, ki mu je ostala deliti zastonj. Ne boste verjeli snobovska klientela , ki je hodila v ta lokal ga naenkrat ni več obiskovala. Ja za zamislit se je nad tem.
Mf1988
25. 10. 2017 11.44
+2
nevica
25. 10. 2017 14.29
V Mercatorju najdeš na policah tudi hrano, ki je očitno pokvarjena, čeprav jih rok še ni potekel, sivo zeleno salamo itd....se držijo datumov kot pijanec plota, čeprav je v ovitku že vse kot bi nekdo bruhal....NI rok trajanja vse, tudi kvaliteta pakiranja ima vpliv na trajnost izdelka - VI TAM v MERCATORJU na Šmartinki!!!! Halo!!!!Hrano v hladilnikih je treba kontrolirati!
vertex
24. 10. 2017 18.13
+0
skupaj v sloveniji zavržemo približno 500.000 ton hrane
Frane Šajn
24. 10. 2017 18.34
+3
Si se pa namučil pri tehtanju kajnede. Bogi ti no!
Frane Šajn
24. 10. 2017 18.06
-1
Ja tako je Slovenceljni moji še malo pa bo kot tista Ribniška; ko mu je poginil osel pa ravno ko je začel jesti oblance se je pridušal . No očke na peclje tu vas čakajo. Drugače pa si samo mezdice in penzije si poglejte. Ni daleč ko boste nevede stopili skozi vrata kjer bo pisalo ARBEIT MACH FREI: Žal boste imeli glavice upognjene v tla ko vsak dan. Zgodovina je neutruden učitelj samo slušatelji so žal iz dneva v dan in to hote vedno večji sanjači.
Mf1988
25. 10. 2017 11.45
est
24. 10. 2017 18.04
+19
Tudi sam imam izkušnjo iz bolnišnice. Hrana je bila katastrofalna, lokacija UKC Ljubljana. Ko si bolan, si po navadi brez apetita in še tisto kar ti prinesejo na krožnik, je mrzlo in brez okusa. Zdravniki ti pridigajo o zdravi prehrani, itd, to kar dobiš v bolnišnici na krožniku so pa pomije.
svizecincokolada
25. 10. 2017 09.01
+2
se podpišem pod to izjavo,... UKC in hrana je totalna polomija,... karkoli dobiš ima isti okus, pa nima veze a si kuhar z izobrazbo ali ne,... kriv je sistem,.. ki nabavlja surovine od najcenejšega ponudnika, vsa topla hrana je taka da je lahko pripravljena 3 ure prej in se potem samo pogreva,... "najboljša" jutranja specialiteta je pa jabolčna čežana,... sej 2 dni še gre sam po 14ih dneh ti a vsa dol pade,... in pol te sprašujejo in nadirajo,.. ja gospod nič niste pojedli,... pa dej ti če ti je to kar vidiš na krožniku všeč,... en večer smo vsi po vrsti rupurute žrli, ko nas je vse zgaga pekla,... sramota da tako zapravljajo denar, ker tiso kar pripravljajo je resnično slaba hrana,...
vertex
24. 10. 2017 17.43
+4
to je drobiž v primerjavi s hoteli,toplicami...
Frane Šajn
24. 10. 2017 17.40
-4
No in še nekaj me zanima kateri veleum ali celo ustanova je naročila to resnično pristransko in do kraja neokusno študijo.
pogan
24. 10. 2017 17.39
+15
polovica zavržene hrane je sigurno slabo pripravljena oz , slabega okusa...
Frane Šajn
24. 10. 2017 17.46
+6
Ne samo neokusna , ampak tu bi se še prašići umišljali , če bi jo jim nasul v korita.
Frane Šajn
24. 10. 2017 17.36
+16
Ta članek me spominja na senčnega princa ko je nekoč za časa njegove vladavine kazal Slovenceljnom koliko kruha in hrane je v smetnajakih in naj ne jamrajo , da jim gre slabo, češ samo v smetnjake morajo na kosilo in bo takoj bolje. Roko na srce hrana v bolnišnicah in pa v določenih domovih za ostarele je pa tako okusna in na nivoju , da res ni za drugam kot za smetnjak. Sem jo videl in poskusil. Nekateri politiki in tisti prenažrti vsega, pa gredo tako daleč kot Cesarica Marija Antonijeta, ki je na pripombo, da narod nima za kruh odgovorila naj jedo pa potico. Ja vas poznamo je škoda vsakega vašega truda v to smer . A so mogoče tile reveži , ki imajo to srečo, da poskušajo kako je s hrano v teh ustanovah, tudi doma pometali toliko hrane v smeti!? Na to se pa še noben akademski stručko ni spotaknil.
Jožajoža
24. 10. 2017 17.35
+7
brez veze o tem pisat,ker slovenci tega še ne zastopijo.veste,včeraj še v gumi škornih, danes pa v visokih petah......ti so najhujši.
Frane Šajn
24. 10. 2017 17.37
+7
Ali tista Srbska "boj se kad se seljo pogospodi!"
Frane Šajn
24. 10. 2017 17.54
+3
Spustimo te ljudi iz teh hiralnic na svobodo v smislu kot ga je nedavno ponudil kmet na Dolenjskem za dementne reveže. Poskrbimo eni za druge ker nobenemu to ne uide, torej gre za nas same.
Volfek
24. 10. 2017 17.33
+22
Še bolj žalostno pa je to,da ko pridejo dijaki zdrastvenih šol na obvezno prakso,ne dobijo malice.Pripravniki dobijo,dijaki pa ne.Dijak si mora po malico v kiosk.Žalostno,tam pa se toliko hrane zavrže.......
Frane Šajn
24. 10. 2017 17.45
+9
Naj zahvali boga, da se mu ni treba spopadati s tem menujem.
Frane Šajn
24. 10. 2017 17.55
+4
Naj zahvalijo boga imajo vsaj izbiro kaj bodo jedli ne pa usiljen menu!