Čas za Zemljo

FOTO: Ekošola po duši: 'Učence učimo spoznavanja lokalnega okolja in kako paziti nanj'

Logatec, 30. 05. 2017 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Anja Intihar
Komentarji
10

V Sloveniji se z nazivom Ekošola ponaša 700 izobraževalnih ustanov. Osnovno načelo delovanja programa je najmlajše naučiti zdravega odnosa do okolja ter sočloveka. Logaška OŠ 8 talcev je ekošola po duši - hrano naročajo od lokalnih kmetov, ločujejo odpadke, vestno skrbijo za šolski vrtiček, na katerem jim uspeva precej zelenjave in zelišč. Lep primer dobre prakse.

Temelj odgovornega odnosa do okolja ni le posredovanje in pridobivanje znanja, ampak dejavno spreminjanje kulture obnašanja in ravnanja. Da bi vse omenjeno prenašali na mlade generacije, je nastal program Ekošola, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. 

Program Ekošola je v svetovnem merilu vodilni in najbolj razširjeni program vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj na svetu, saj vključuje preko 15 milijonov otrok, milijon vzgojiteljev in učiteljev, več kot 48.000 ustanov v 65 državah po vsem svetu.    

"Učni načrti so napisani tako, da je ekologija vključena v sistem izobraževanja, vsakoletne akcije, ki jih organiziramo na naši šoli, pa so bolj usmerjene v praktične prikaze. Z učenci se pogovarjamo o perečih okoljevarstvenih temah, pripravljamo plakate in razstave, različne akcije. Tako se dela po dveh poteh," pravi Marinka Istenič z Osnovne šole 8 talcev Logatec, ki je del programa Ekošola že več kot deset let.

"Vsako leto si izberemo nekaj področij, ponujenih s strani nacionalnega programa Ekošole, nekaj jih dodamo sami. Letos aprila smo tako spoznavali zdrave obroke in bonton pri jedi, obiskali bližnjo čistilno napravo ter lokalno odlagališče odpadkov, se pogovarjali o gospodinjstvu brez odpadkov, poslušali predavanje o pravični trgovini s tropskim sadjem. Otroci skozi te vsebine pridobivajo skrb za čuvanje narave, privzgajamo jim pozitiven odnos do soljudi. Menim, da otroci teorijo zelo dobro obvladajo, šepa pa malce pri praksi. A tudi tu jim s Petro z majhnimi koraki, postopoma, poskušava dopovedati, da je pomembno, kam odložijo žlico in kam jabolko," omeni Isteničeva Petro Fefer, ki na šoli skrbi za prehrano. 

"Določen del prehrane naročamo od lokalnih kmetov, kolikor nam pač dovoljuje pravilnik. Do novega leta smo imeli na jedilniku domači krompir, kolerabo, domače zelje, česen, čebulo, tudi jabolka so slovenska. Bližnja kmetija nam dobavlja jogurt in mleko v večjih čebričkih, ki jih lahko uporabimo še za druge stvari. Tako ni odvečne embalaže. Tudi maslo in med sta domača, pri sadnem jogurtu na primer pazim, da je vsebnost sladkorja nizka. Nekateri otroci so bolj dovzetni za tak pristop, drugi manj. Striktno pa jedilnik prilagajam tako, da je čim manj odpadkov," opiše proces vpetosti šole v skrb za okolje. 

Kako je z odvečno hrano, jo pobaram? "Kuharice vsak dan pripravijo okrog 710 malic ter približno 560 kosil. Seveda ostane nekaj hrane, včasih več, včasih manj, odvisno, kaj je na jedilniku. Ajdova kaša otrokom na primer ne diši, prav tako se otepajo špargljev. Brez organskih odpadkov žal ne gre, vsak petek jih odpelje za to pooblaščeno podjetje, pred leti smo jih dajali lokalnim kmetom, da so z njimi krmili živali, sedaj pravila tega ne dopuščajo. Kruh in sadje, ki ostaneta od malice, pa sta do konca dneva na voljo otrokom."

Tako učitelji kot tudi starši so odgovorni za to, da otrokom poskušajo privzgojiti zdrav odnos do hrane, do narave, tudi do sočloveka, pravi Feferjeva. "Otroci in znanje, ki jim ga vcepljamo, so naložba za prihodnost. Zato moramo biti učitelji in starši vsi na isti strani, tako pri prehrani kot pri ekologiji," skozi prakso upraviči enega od osnovnih načel delovanja programa Ekošola, da bodo namreč otroci, učenci in dijaki v prihodnosti vplivali in sprejemali pomembne odločitve na vseh ravneh našega življenja. Skozi dejavnosti v programu postajajo ambasadorji za uresničevanje trajnostnega razvoja ter vplivajo tudi na obnašanje odraslih ter spreminjajo njihove vzorce ravnanja.

Da gre tu za ključne prednosti Ekošole, pove tudi nacionalni koordinator tega programa Gregor Cerar: "Želimo, da vsaka ustanova prepozna okoljske in druge probleme najprej v svojem lokalnem okolju in se sama odloči, kako se bo nanje odzvala in jih odpravila."

Natali, Klemen, Izabel in Tim, učenci OŠ 8 talcev Logatec.
Natali, Klemen, Izabel in Tim, učenci OŠ 8 talcev Logatec. FOTO: Aljoša Kravanja

Klemen, Tim, Izabel in Natali  - bodoči mali (veliki) ekologi

Osmošolec Tim je na vprašanje, kaj konkretno počnejo kot učenci Ekošole, izstrelil kot iz topa: "Obdelujemo šolski vrtiček, na njem so posejani krompir, jajčevci, redkvica, por, blitva. Imamo tudi jagode in jabolka ter različna zelišča. Vse, kar pridelamo, uporabimo pri gospodinjskem predmetu. Prav tako ločujemo odpadke, skrbimo za njihovo reciklažo, zbiramo star papir in zamaške, ta denar gre nato v šolski sklad za otroke v stiski."

Morebitno prepričanje, da so učenci na razredni stopnji premladi, da bi razmišljali o varovanju okolja, negira tretješolka Izabel, ki strumno doda: "Sošolce opozarjam, kako se pravilno ločuje odpadke, kaj spada v kateri koš." Četrtošelec Klemen prav tako skrbi za okolje: "Ko si umivam zobe, zaprem vodo, da ne teče brez potrebe. In ko je za malico sok, vsi zbiramo zamaške od sokov, tetrapake pa lepo zložimo, da jih kuharice pospravijo."

Osmošolko Natali povprašam, zakaj je pomembno, da jih šola uči pozitivnega odnosa do okolja. "Ker bomo mi to znanje potem prenašali naprej na mlajše ter vsi skupaj poskrbeli za čistejši svet." Odrasel odgovor na odraslo vprašanje. 

Ekošola po duši

"Nam je pomembno, da smo ekošola po duši," pravi ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec Karmen Cunder. "Pomembno se nam zdi, da znamo poskrbeti za okolje, od najmanjše smeti na šolskih stopnicah do večjih projektov. Da otroci to ponotranjijo. Učimo jih spoznavanja okolja, v katerem živijo ter kako to okolje ščititi. Imamo ogromno raziskovalnih nalog na to temo. Malokdo verjetno tako zelo pozna koliševko in posledice, ki jih je tam pustil žled, raziskovali smo že jamo Gradišnico." Teorija, ki ji tesno ob strani sledi praksa, torej. 

Ekošola spodbuja, ozavešča in poudarja osnovne človekove vrednote, kot so spoštovanje do sočloveka in vseh živih bitij, zdrav način življenja, zdrava in na okolju prijazen način pridelana hrana, globalni vidiki okoljskih problemov.

Lokalna skupnost, pravi Cunderjeva, stoji ob strani, kolikor pač lahko. "Ko smo želeli za dan Zemlje urediti potko ob Skirci, so nam takoj pripeljali pesek, brez odvečnih vprašanj," doda ravnateljica šole, pred katero ponosno plapola zelena zastava, ki jo vsako leto prejmejo najuspešnejše ekošole. Gre sicer za edino javno in mednarodno priznanje slovenskim šolam za okoljevarstveno delovanje, skladno z mednarodnimi kriteriji FEE (Foundation for Environmental Education).

Program Ekošola spodbuja, ozavešča in poudarja osnovne človekove vrednote, kot so spoštovanje do sočloveka in vseh živih bitij, zdrav način življenja, zdrava in na okolju prijazen način pridelana hrana, globalni vidiki okoljskih problemov. "Zdrav način življenja pa lahko ohranjamo le v zdravem in čistem okolju. Zato z izvajanjem različnih projektov nenehno poudarjamo in krepimo omenjene vrednote. Gre torej za povezovanje šolskih vsebin z vsakdanjim življenjem, kar je temelj šole prihodnosti. Posredovanje zgolj abstraktnega znanja iz posameznih predmetov ni dovolj. Naravo in odnose med živimi bitji moramo dojemati celostno in v medsebojnem povezovanju in prepletanju različnih dejavnikov. To pa zahteva celosten pristop," pravi Gregor Cerar.

"Lepo je biti del tega mednarodnega projekta, a nam je ravno tako, če ne celo še bolj pomembno, da sprejmemo in ponotranjimo način delovanja ter vse znanje, ki ga imamo, prenašamo naprej," zaključi Karmen Cunder, njena sodelavka Marinka Istenič, ekologinja in naravovarstvenica po srcu in duši pa doda: "Skrbi za okolje ne moremo preložiti zgolj na ramena države. Na nas kot posameznikih je, da poskrbimo najprej pri sebi in skušamo stanje obrniti na bolje."

Čas za Zemljo
Čas za Zemljo FOTO:
Na sončni strani strehe
Na sončni strani strehe FOTO:

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.