FOTO: V strahu pred dnevom nič, ko bo štirimilijonska metropola kmalu ostala brez tekoče vode

Šest velikih jezov, ki so vir tekoče vode za štrimilijonsko mesto Capetown, je skoraj praznih. Zaradi suše, ki traja že tri leta, mestu sredi aprila grozi dan, ko bodo vodovodne pipe ostale zaprte. Prebivalci mrzlično kopičijo zaloge vode, glede na podnebne spremembe, ki se dogajajo, pa daljših deževnih obdobij ni pričakovati.

Fotogalerija (7)

  • Suša v Capetownu
  • Suša v Capetownu
  • Suša v Capetownu
  • Suša v Capetownu
  • Suša v Capetownu
  • Suša v Capetownu
  • Suša v Capetownu

Več kot štiri milijone prebivalcev južnoafriškega mesta Capetown, ki velja za južnoafriško turistično metropolo, bo kmalu ostalo brez tekoče vode. Približuje se namreč dan, ko bo presahnila voda v šestih ogromnih akumulacijskih jezerih, kjer kopičijo potrebne vodne pitne zaloge. V največjem od jezov Theewaterskloof je namreč le še 16 odstotkov vodnih rezerv. Dan, ko bodo pipe v gospodinjstvih in podjetjih ostale zaprte, so v Cape Townu poimenovali ’dan nič’, glede na trenutne razmere in slabšanje stanja, pa naj bi se zgodil sredi aprila.

Suša v Capetownu

Vodovod Capetowna se napaja iz šestih zbiralnikov, kjer pa je količina vode že upadla pod 26 odstotkov. (Foto: AP)

To bo katastrofalen udarec za večmilijonsko mesto, hujši, kot jim ga je zadala druga svetovna vojna ali terorističen napadi v ZDA 11. septembra, opozarjajo oblasti, ki ta dan pričakujejo kaos v mestu, zato bodo na ulice poslali posebne policijske enote in vojsko. 

Oblasti še svarijo, da lahko zaradi pomanjkanja tekoče vode izbruhnejo številne epidemije, zato so v pripravljenosti tudi zdravstvene ekipe.

Mestne oblasti so zato že ustanovile poseben center za boj proti naravnim nesrečam in zmanjšale porabo vode v mestu za 60 milijonov litrov na dan. Prebivalci Capetowna imajo namreč že več mesecev omejeno dnevno porabo tekoče vode. Ta je vse do februarja znašala 87 litrov vode na dan na osebo, kdor je to mejo presegel, pa je bil sankcioniran. Z mesecem februarjem so mestne oblasti uvedle še strožje kazni za tiste prebivalce, ki bodo presegli dovoljeno količino porabe, hkrati pa so dovoljeno porabo znižale na 50 litrov vode na osebo na dan. Samo za primerjavo: Slovenec v povprečju na dan porabi 117 litrov vode.

Za prikaz kliknite na grafiko.

Za štiri milijone ljudi zgolj 200 razdeljevalnic pitne vode

Po zadnjih podatkih naj bi mestu tekoče vode zmanjkalo v manj kot treh mesecih, tam nekje sredi aprila. Gospodinjstva in podjetja bodo brez tekoče vode do naslednjega obilnega deževja, ki pa ga čakajo že tri leta. Po dnevu nič, ko bo vodovod ostal zaprt, bodo prebivalci mesta pitno vodo lahko dobili le na posebnih zbirnih mestih. Teh bo okoli 200, a prostovoljci, ki že več tednov zbirajo plastenke pitne vode, opozarjajo, da bodo zaloge hitro pošle in da bo med ljudmi nastala panika.

Mesto s štirimi milijoni prebivalci običajno na dan porabi okoli 540 milijonov litrov vode, v izogib dnevu nič pa potrebujejo porabo znižati na 450 milijonov litrov vode na dan.

V mestu že prihaja do napetosti, saj so vedno pogostejši pretepi med prebivalci, ki prihajajo po svoje dnevne zaloge vode. "V prihodnjih tednih bo na pomoč priskočila tudi vojska, ki bo skrbela za javni red in mir," sporočajo lokalne oblasti, ki načrtujejo, da bo lahko vsak prebivalec mesta na dan dobil največ 25 litrov vode, kar je manj vode, kot je porabimo med dvominutnim tuširanjem.

Suša v Capetownu

Dolge vrste za vodo. (Foto: AP)

Katastrofalna suša posledica klimatskih sprememb

Mesto s štirimi milijoni prebivalci običajno na dan porabi okoli 540 milijonov litrov vode, v izogib dnevu nič pa potrebujejo porabo znižati na 450 milijonov litrov vode na dan.

Triletna suša, ki je prizadela območje Capetowna in tudi njegovo širše zaledje, je ena najhujših okoljskih katastrof na tem delu sveta v zadnjem stoletju. Mestu, ki je znano po svojih precej visokih okoljskih standardih (njegovi prebivalci že vrsto let varčujejo s tekočo vodo), zaradi česar so oblasti v Capetownu leta 2014 prejele tudi prestižno okoljsko nagrado, sedaj grozi, da bo postalo eno redkih svetovnih velemest, ki bo ostalo brez tekoče vode. Po 'dnevu nič' bodo tekočo vodo obdržale le bolnišnice, šole in druge ustanove, kjer oskrbujejo ranljivejše prebivalstvo.

Posledice dolgotrajne suše so katastrofalne, a nič kaj spodbudne niso napovedi, opozarjajo okoljevarstveniki. Lanskoletno deževno obdobje je bilo ekstremno kratko in zato se količina vodnih zalog ni bistveno obnovila. Na jugu Afrike se tako sušna obdobja daljšajo, vse skupaj pa gre pripisati klimatskim spremembam. Na te se bo potrebno čim prej prilagoditi, še opozarjajo oblasti, saj deževnica kot vir tekoče vode ne bo več primerna. Zato so oblasti v mestu že začele graditi velika črpališča podzemne vode in zbiralnike zanjo, a bo gradnja trajala najmanj tri leta. V tem času upajo na daljše deževno obdobje, ki bi nekoliko osvežilo zaloge vode. To se začne maja oziroma junija, napovedi klimatologov pa niso nič kaj obetavne.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 107
 
provokatorr 04.02.2018 12:39:52
ni premalo vode, le mesto ima preveč prebivalcev
Več komentarjev