FOTO in VIDEO: Izjemen 'obisk' na Ptuju: ob jezeru opazili plamenca

Slovenske ornitologe te dni navdušujeta prav posebna 'gosta'. Ob Ptujskem jezeru so namreč opazili plamenca. Te so zadnjih deset let v zimskem času sicer že opažali na slovenski obali, v celinskem delu Slovenije pa je to prvič. "Gre za izjemen pojav," so navdušeni opazovalci ptic.

Fotogalerija (4)

  • Plamenca na Ptujskem jezeru - 1
  • Plamenca na Ptujskem jezeru - 2
  • Plamenca na Ptujskem jezeru - 1
  • Plamenca na Ptujskem jezeru - 2

V najstarejšem slovenskem mestu te dni niso glavna 'atrakcija' le kurenti in druge pustne maske. Ornitologi so na Ptujskem jezeru namreč opazili prav posebna 'gosta' - plamenca.

"Dva plamenca - enega sivega oziroma spolno nezrelega in enega odraslega, čigar perje se je že obarvalo roza, smo prvič opazili v nedeljo," je za 24ur.com razložil varstveni ornitolog Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Ker sta plamenca že prava 'turistična atrakcija', v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije vse, ki bi ju želeli opazovati prosijo, da za to 'uporabijo' ornitološko opazovalnico na desnem nasipu Ptujskega jezera, ter da se jima ne približujejo in ju vznemirjajo. "Tako bosta lahko plamenca prihranila energijo, mi pa bomo morda še nekaj časa lahko uživali ob pogledu nanju," so jasni v DOPPS-u.

Spola in natačne starosti ptic strokovnjaki sicer ne morejo določiti, glede na barvo pa lahko sklepajo, da je siv mlajši, roza pa starejši od sedmih let.

Za plamence je namreč značilno, da je njihovo perje sprva sive barve. "Ko ptiči spolno dozorijo, torej pri približno sedmih letih, jim prične delovati posebna hormonska žleza, zaradi katere se njihovo perje obarva v značilno roza barvo," razlaga Basle. Na obarvanost po njegovih besedah vpliva tudi prehrana - v večini je ta sestavljena iz rakov in nevretenčarjev.

Njuno pot je težko napovedati, a želijo si ju tudi na Obali

Na svetu sicer obstaja sedem vrst plamencev. Na Ptuju gostimo 'Evropska plamenca', Angleži to vrsto po besedah Basleta imenujejo tudi 'Veliki flamingo'. Gnezdijo na evropskih obalnih mokriščih, navadno na Portugalskem, v Italiji, Grčiji in na Cipru. "Najbolj jim ustrezata mulj in plitva voda, tudi zato sta zatoščišče najverjetneje našla ob Ptujskem jezeru," ponazarja ornitolog. Plamenci sicer gnezdijo v kolonijah, ki jih sestavlja tudi po več tisoč osebkov.

Življenjska doba plamencev je relativno dolga. "V naravi živijo med 20 in 30 let, v živalskih vrtovih oziroma v ujetništvu, kjer so njihove bivalne razmere bolj ali manj idealne, pa lahko dočakajo tudi 60 let," ponazarja varstveni ornitolog.

Njuno nadaljnjo pot pa je težko napovedati: "Lahko da se bosta pridružila kakšni koloniji, naši kolegi z Obale pa nekako tiho upajo, da se bosta ustavila tudi ob slovenskem morju." Tam so plamenci po podatkih DOPPS-a zadnjih deset let pozimi sicer že kar stalnica. "Vsako zimo namreč opazimo nekaj osebkov." Je pa povsem drugačna slika v celinski Sloveniji. "Doslej smo jih v notranjosti Slovenije namreč opazili le trikrat, še nikoli pa na Ptuju," še pove strokovnjak.

In kod kod sta ptici sploh prišli? "Ker sta neoznačena, je to težko opredeliti. Decembra so povsem enaka ptiča sicer opazili na Madžarskem in lahko da sta to ravno 'naša' dva. Možno je, da se pomikata z vremenom, oziroma ju poslabšanje vremena 'odnaša' proti jugu, Njuno 'poreklo' pa je najverjetneje Sredozemlje," še razloži varstveni ornitolog.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 44
Anonimnež1 13.02.2018 09:19:46
Tega bo zmer več, ker se podnebje intenzivno spreminja, in ne bo nič nenavadnega.
Več komentarjev