Libanonska smetarska kriza je ta teden znova udarila ob obalo, potem ko je divjala močna zimska nevihta in je praktično preko noči morje peščeno plažo Zouk Mosbeh zasulo z odpadki. Živalske kosti, čevlji, pnevmatike in najrazličnejši plastični odpadki so prekrili 30 metrov široko območje vzdolž morja.
Prebivalci, ki so sicer problematike z odpadki vajeni, so zgroženi. Poleti 2015 so se prebivalci odpravili na ulice, potem ko smetarji več tednov niso odvažali smeti in tako so se kupi nabirali na ulicah. Verjetno ni treba poudarjati, da vonj še zdaleč ni bil prijeten. Kriza se je nato ponovila tudi leta 2016.
Tako so se Libanonci, ki so se radi pohvalili z lepo mediteransko obalo, znova znašli v zadregi, saj je narava sama pokazala s prstom na ''udobno'' prakso, ko smeti preprosto ''pospravijo'' v morje. Premier Saad Hariri je ukazal takojšnjo čiščenje, a šlo je za trenutni boj z mlini na veter, saj morje naplavlja nove in nove smeti.
''Opozarjali smo, da ne moremo smeti preprosto metati v vodo. Vedeli smo, da bomo prišli do te točke,'' je komentiral Paul Abi Rached, lokalni okoljevarstvenik, ki je pred tremi leti sprožil akcije za dokončno ureditev smetarskega vprašanja.
Dodal je, da so močni valovi zaradi neurja spodjedli slab zid, ki je zadrževal odpadke in jih odplaknil v morje ter naplavil na obalo.
V Libanonu so se leta soočali s pomanjkanjem pitne vode in elektrike, smetarska kriza pa je bila kaplja čez rob. Prebivalci so v akciji ''Smrdiš'' na ulicah zahtevali ne le ureditev te težave, ampak tudi politične spremembe, saj je država v primežu korupcije in nepotizma.
Civilne družbe opozarjajo, da v ozadju še vedno potekajo sumljivi posli z odlagališči in sežigalnicami odpadkov, kamor se steka javni denar. Prav tako naj bi vlada smeti zakopavala na obalah in jih nato zasipala z zemljo ter ustvarjala nova poceni zemljišča. Uradniki se branijo, da nič od tega ne drži in da vse poteka po pravilih.
A nemogoče je skriti smrad. Potnike že ob prihodu na mednarodno letališče v Bejrutu ''pozdravi'' smrad z odlagališča Costa Brava, ki so ga znova odprli, da bi rešili problem, ki je nastal leta 2015.
Decembra lani je premier Hariri ukazal zaprtje sortirnice odpadkov pri mestu Tripoli, ki so ga zgradili tudi z 1,4-milijonsko finančno injekcijo iz Evropske unije. Zaprli so jo pol leta po predaji v obratovanje. Lokalno prebivalstvo je namreč potožilo, da je smrad nemogoč.
Smetarska kriza bo zagotovo vplivala na prihajajoče majske parlamentarne volitve.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.