Kolonija Adelijskih pingvinov zaradi hude lakote ostala brez mladičev, preživela sta le dva

Kolonija 40.000 Adelijskih pingvinov je doživela hud udarec. Celoten podmladek, razen dveh mladičev, je zaradi hude lakote namreč poginil.

V koloniji okoli 18.000 pingvinskih parov na otoku Petrels v regiji Adélie Land so francoski znanstveniki tako našli le dva preživela mladiča, prav tako pa so našli tudi več tisoč poginulih mladičev in zapuščenih jajc, poroča The Guardian.

Skupina raziskovalcev, ki je pod vodstvom Yana Ropert-Couderta iz francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave proučevala katastrofo, meni, da sta za tolikšen pogin kriva predvsem dva dejavnika - rekordna površina poletnega morskega ledu in obdobje še posebej obilnih padavin.

Večja površina morskega ledu je namreč pomenila, da so morali pingvini za hrano do morja prepotovati dodatnih 100 kilometrov, zaradi dolgotrajnega deževnega obdobja pa se mladiči, katerih perje ni v tolikšni meri vodoodporno kot perje odraslih živali, težje segrejejo.

Na splošno je bila letos na Antarktiki po podatkih raziskovalcev sicer rekordno nizka količina poletnega morskega ledu, a je bilo območje, kjer sicer biva kolonija Adelijskih pingvinov, v tem primeru izjema.

Regijo je po besedah Ropert-Couderta močno prizadela tudi odcepitev ledeniške police Mertz leta 2010, približno 250 kilometrov od otoka Petrels. Odcepitev ledene gmote dolžine približno 80 kilometrov in širine 40 kilometrov, je imela velik vpliv na oceanske tokove in nastanek ledu v regiji.

"Odcepitev ledenika Mertz je vplivala tudi na nenavadne meteorološke pojave, ki pa lahko v nekaj letih prerastejo celo v podnebne spremembe," je dejal Ropert-Coudert in dodal, da tako lahko še zmeraj pridejo leta, ki bodo prinesla pojave, ki bodo vplivali na nadaljnjo rast in upad števila osebkov v koloniji.

Povezava med podnebnimi spremembami in površino morskega ledu okoli Antarktike sicer ni povsem jasna. V zadnjih letih se je obseg morskega ledu povečeval, kar bi lahko pripeljalo do porasta količine sladke vode v oceanu okrog celine. "Dolgoročno pa pričakujemo, da bodo podnebne spremembe povzročile obraten učinek – torek izrazito krčenje morskega ledu," izpostavlja vodja raziskovalcev.

"Trenutno se količina morskega ledu povečuje, kar za kolonijo pingvinov predstavlja težavo – mesto zalog hrane (torej morje oziroma rob ledu) namreč s tem oddaljuje od gnezdišča", ponazarja Ropert-Coudert. "Če pa bi se količina ledu preveč zmanjšala, bi to lahko vplivalo na prehranjevalno verigo. Za preživetje pingvini tako potrebujejo optimalno površino morskega ledu."

Katastrofa kliče po vzpostavitvi zaščitenega območja

To je sicer že drugič v le štirih letih, da je prišlo do tolikšnega pogina mladičev. Raziskovalci prav tako ne pomnijo, da bi se v zadnjih 50 letih, odkar spremljajo Adelijske pingvine, dve podobni nesreči primerile tako hitro ena za drugo.

Na katastrofo so se že odzvale številne naravovarstvene organizacije, vrstijo pa se pozivi k ustanovitvi tako imenovanega zaščitenega morskega območja na vzhodnem delu Antarktike. O možnosti slednjega bodo prihodnji teden razpravljali tudi na prihodnjem srečanju držav članic Evropske unije s Komisijo za ohranitev antarktičnih morskih živih virov (CCAMLR) v Hobartu.