Koga motijo sadike? Vandali v javnih sadovnjakih povzročili že za več kot 100.000 evrov škode

Vandali so se pred kratkim v javnem sadovnjaku v Ljubljani znova znesli nad sadikami dreves. Med letošnjima septembrom in novembrom so povzročili za najmanj 11.500 evrov škode, od leta 2014, ko so na MOL skupaj zaznali več kot 150 primerov namernega uničenja drevesc, pa že za več kot 100.000 evrov.

Pred nekaj dnevi so družbena omrežja znova preplavile fotografije polomljenih sadik sadnih dreves v Ljubljani, tokrat so se vandali znesli nad sadovnjakom na Vojkovi cesti. V prestolnici so strokovnjaki zasadili pet javnih sadovnjakov s skoraj 500 sadnimi drevesci, ki pa zaradi vandalizma sploh niso mogla zrasti. Komu so (bila) drevesa na poti, ni znano, saj jih policisti (še) niso izsledili.

"Sploh v zadnjem času beležimo večje število poškodb na mladih drevesih, ki so posledica vandalizma. Poškodbe so si med seboj podobne in se v večji meri pojavljajo na odsekih od Šiške proti Brdu, v Tivoliju ter na območju Šiške, posamezni primeri pa tudi drugod. Od leta 2014 beležimo že več kot 150 primerov namernega uničenja dreves (odraslih in mladih) v skupni vrednosti škode čez 100.000 evrov. Škoda enega mladega drevesa znaša najmanj 500 evrov. Če je drevo raslo že več sezon, je škoda večja in lahko presega tudi 2000 evrov na drevo. Samo v času od 28. septembra do 17. novembra letos (ko smo dali zadnjo prijavo na policijo) znaša škoda najmanj 11.500 evrov. Smo pa po tem evidentirali še nove poškodbe," je povedala Vita Kontić z Mestne občine Ljubljana.

Večinoma gre za objestnost, vandalizem in namerno poškodovanje tuje lastnine s strani ljudi z osebnimi težavami, ki jih rešujejo na napačen način​​​​​​​.
Vita Kontić

Kljub temu pa se škoda ne kaže le v neposrednih (denarnih) stroških, ampak je še precej večja. Drevo, ki ga na približno dve leti "zamenjajo" zaradi vandalizma, ne uspe zrasti. V nekaj letih bi takšno drevo pridobilo velikost in s tem tudi površino listne mase, kar bi prineslo precej pozitivnih učinkov.

"Na problematiko smo od nekdaj pozorni, saj so drevesa izjemno dragocena, ker proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo ozračje ter posledično povečujejo kakovost bivanja. Zato smo sodelavci velike mestne družine v zadnjih dveh letih zasadili več kot 12.000 dreves in uredili dva sadovnjaka. Nismo pa si predstavljali, da bi lahko večje število dreves izzvalo tudi več vandalizma nad njimi. To početje je nerazumno, a se kljub nenehnemu osveščanju očitno najdejo posamezniki, ki javnega prostora, zasaditev in urbane opreme žal ne spoštujejo," pravi Kontićeva.

Vandalizem se v javnih sadovnjakih pogosto pojavlja. Storilci očitno ne prepozavajo pomena dreves za mestno okolje, pri sadnem drevju pa tudi ne dodatne koristi, ki jih imajo za občane – čez nekaj let bi si namreč lahko z drevesa, če ga ne bi polomili, sami nabrali sadež.

Uničene sadike

Komu so na poti sadna drevesca? (Foto: Mestna občina Ljubljana)

Prvi javni sadovnjak zasajen leta 2015 na Grbi

Prvi javni sadovnjak v Mestni občini Ljubljana (MOL) je bil zasajen jeseni leta 2015 na Grbi, kjer je bilo posajenih 128 sadnih dreves. Leta 2016 sta bila posajena sadovnjaka na Rakovi jelši s 190 sadnimi drevesi in v Savskem naselju z 20 sadnimi drevesi, so nam zaupali na MOL. Leta 2017 sta sledila sadovnjaka na Vojkovi cesti z 68 sadnimi drevesi in v parku Muste, kjer so nasadili 88 sadnih dreves. Skupaj je bilo torej na petih lokacijah posajenih 494 sadnih dreves.

"V sadovnjakih izvajamo redna oskrbovalna dela, vendar se zaradi vandalizma sadne sadike v večini sadovnjakov ne razvijajo, tako kot bi si želeli, saj komaj sproti vzpostavljamo prvotno stanje sadnih nasadov," je dodala Vita Kontić.

Sadovnjak na Grbi je bil samo leta 2016 poškodovan trikrat, v Savskem naselju so se nad drevesca spravili aprila letos, septembra poškodovali sadovnjak na Rakovi jelši, novembra pa, kot omenjeno, polomili 54 sadik ob Vojkovi cesti.

"Nadomestili smo vsa poškodovana drevesa, razen tistih ob Vojkovi cesti, kjer bomo nova drevesa zasadili spomladi, ko bodo za to ustrezne razmere," pravijo na MOL, upajoč, da se jih bodo nepridipravi tokrat le "usmilili" in jih pustili zrasti.

V vseh primerih so škodo seveda prijavili policiji, ki je tudi primarno pristojna za vsa ravnanja vandalizma. Nadzor na tem področju izvajata tudi Mestno redarstvo in Inšpektorat MU MOL. "Mestni redar mora prekršek, ki ima znake vandalizma, osebno zaznati, pri čemer ugotavljamo, da storilci vandalizma svoje ravnanje večinoma izvajajo na lokacijah, kjer jih nihče v tistem trenutku ne opazuje in pretežno v nočnem času. Kršilca je, kot omenjeno, potrebno izslediti in mu dokazati krivdo, postopki pa so večkrat dolgotrajni in zato kazen – ne glede na višino – niti nima učinka. Policija storilcev v večini navedenih primerov vandalizma nad drevesi v MOL še ni odkrila," je dejala Kontićeva.

Uničene sadike

V zadnjem času so poškodbe na mladih drevesih pogoste. (Foto: Mestna občina Ljubljana)

22-letnik poškodoval 66 dreves in povzročil veliko premoženjsko škodo

V prvi polovici leta 2015 so na Policijski postaji Ljubljana-Šiška sicer podali kazensko ovadbo zoper 22-letnega Ljubljančana, ki je osumljen vsaj petih kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. S preiskavo so ugotovili, da je 22-letnik  od 1. novembra leta 2014 do 23. januarja 2015 ob Poti spomina in tovarištva namerno poškodoval 66 dreves, tako da je na njih olupil lubje, jih prelomil na pol, odlomil veje, jih uničil in s tem povzročil veliko premoženjsko škodo. 

Tako kot v podobnih primerih, ko so kazniva dejanja prijavljena naknadno, se policisti pogosto soočajo z dejstvi, da ponavadi ni uporabnih sledi na kraju (ali pa so uničene), ni očividcev, ponavadi kraji tudi niso pod videonadzorom. Vsekakor policisti opravijo vsa potrebna opravila s ciljem, da se izsledijo storilci tovrstnih kaznivih dejanj," je povedala Maja Ciperle Adlešič s Policijske uprave Ljubljana in ob tem pozvala vse, ki bi zaznali tovrstna sumljiva ravnanja, da o tem čimprej obvestijo policiste na interventno številko 113, sami pa naj se ne izpostavljajo z namenom prijetja morebitnih osumljencev. Poskušajo naj si zapomniti opis vandalov, smer bega in kakšna morebitna vozila uporabljajo.

Bi videonadzor rešil težavo?

Na vprašanje, ali nameravajo na MOL zaradi nenehnega uničevanja sadnih drevesc poseči po drugih oblikah varovanja, kot na primer postaviti kamere ali druge oblike nadzora, je Vita Kontić odgovorila, da o tem seveda razmišljajo. "Veliko lahko dosežemo tudi z osveščanjem prebivalcev, s spodbujanjem odgovornega ravnanja v skupnosti, sožitja in spoštovanja. Prek raznih kampanj, akcij, dogodkov in objav redno osveščamo tako o pozitivni vlogi mestnih dreves kot o ohranjanju skupnega javnega prostora.

Z vsemi temi ukrepi poskušajo krepiti zavest, da je "skupno" tudi "naše". Javnost jih je, kot zagotavlja Vita Kontić, dobro sprejela in podprla, nekateri so se menda pripravljeni tudi vključiti v preprečevanje takih dejanj, saj jih to, kot navajajo sami, osebno prizadene, ker si nekdo dovoli uničevati njihovo okolje.

"Posebej ogorčeni so bili doslej nad vandalizmom v sadovnjaku, saj povzročitelji očitno ne razumejo pomena javnega sadovnjaka in ne vidijo koristi zase. Nekateri med njimi so celo predlagali »sosedsko nočno stražo« ali okrepitev nadzora policije in mestnih redarjev. Verjamemo, da bomo sčasoma vplivali tudi na odločitve povzročiteljev tovrstnih dejanj,” optimistično končujejo na Mestni občini Ljubljana.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 97
 
pizzamargerita 08.12.2017 10:06:53
HAHAHAHHAHAHA .! S TEM RES VELIKO DOSEŽETE... #NOT "Veliko lahko dosežemo tudi z osveščanjem prebivalcev, s spodbujanjem odgovornega ravnanja v skupnosti, sožitja in spoštovanja."
Več komentarjev