Čas za Zemljo

Kakšna bo prihodnost? Potreba po mesu se bo do leta 2050 povečala za 70 odstotkov, potreba po vodi za 50 odstotkov

Ljubljana, 05. 06. 2017 14.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Ob Evropskem tednu trajnostnega razvoja ter dnevu okolja so predstavili globalne megatrende. Ti nakazujejo tekmo za naravne vire, še več ljudi v mestih ter rast globalnega BDP za 300 odstotkov do leta 2050. Megatrendi, ki bodo močno vplivali na našo prihodnost, nakazujejo tudi velike spremembe v zdravstvu ter tehnologiji.

Vsi v Evropi živimo nad limitom ekosistemov in druge države nam sledijo, zato moramo obrniti trend in preiti v dolgoročno tradicijo trajnostne usmeritve, je danes v Ljubljani izpostavila vodna strokovnjakinja Lidija Globevnik. Globalni megatrendi nakazujejo tekmo za naravne vire, še več ljudi v mestih, rast globalnega BDP za 300 odstotkov do 2050.

Globevnikova, ki je članica Evropskega centra za vode pri Evropski agenciji za okolje, je ob predstavitvi enajstih globalnih megatrendov na dogodku Globalni megatrendi, okolje v Sloveniji in trajnostni razvoj, ki sta ga ob Evropskem tednu trajnostnega razvoja ter dnevu okolja organizirala okoljsko ministrstvo in Agencija RS za okolje danes poudarila, da zaradi življenja nad limitom ekosistemov v Evropi nismo dosegli okoljskega cilja sedmega akcijskega programa in da ga tudi ne bomo, če bomo delali na enak način.

Evropa je izbrala 11 globalnih megatrendov kot bistvenih za okolje, dodali bodo še robotizacijo in vrednostni sistem, ki vpliva na potrošne vzorce.

Prvi globalni megatrend je zagotovo večanje svetovnega prebivalstva, saj pričakujejo, da se bo do leta 2050 povečalo za 43 odstotkov. Populacija pa se bo povečevala različno po celinah, največji porast se bo po predvidevanjih zgodil na afriški celini. Večina se bo naseljevala v urbana območja, v megamesta in v barakarska naselja, kar bo vodilo v večja zdravstvene težave in posledično v migracije. "Evropa lahko pričakuje večje pritiske in migracijske konflikte," je dodala Globevnikova.

Megatrendi nakazujejo tudi spremembe zdravstvenih izzivov, saj bo manj epidemijskih pa več bakterijskih vzrokov, kar je povezano tudi z onesnaževanjem okolja, drobnih delcev, ozona, onesnaženega zraka v urbanem območju.

Prebivalstvo se bo še bolj staralo, v azijskem in afriškem svetu se veča število mladih, ki so vedno bolj izobraženi in bodo spreminjali vzorce potrošnje. Trenutno je število ljudi v mestih in na podeželju približno podobno, leta 2050 pa bo skoraj 70 odstotkov ljudi živelo v mestih.

Sledile bodo pospešene tehnološke spremembe. Trenutno je delež okoljskih patentov največji v Evropi in največji porast tehnoloških patentov je prav pri okoljskih tehnologijah. Globevnikova si želi, da Evropa ostane v vrhu tega patentiranja.

Globalni megatrendi nakazujejo porast globalnega BDP do leta 2050 za 300 odstotkov, a ne povsod enako, na razvitih območjih bo rast manjša. V proizvodnji postajajo vse pomembnejši Kitajska, Indija, kar pomeni, da postaja svet multipolaren, večsrediščen. "Pričakuje se, da se bo srednji razred Kitajske in Indije zelo povečal, bo zelo izobražen, in bo vplival na sisteme ekonomske rasti. Evropa mora tu paziti, saj je obstaja tveganje v smislu trajnostnega razvoja. Poraba virov se lahko zelo spremeni, to pomeni tudi izziv kako zmanjšati uporabo virov," je dodala Globevnikova.

Evropa je izbrala 11 globalnih megatrendov kot bistvenih za okolje, dodali bodo še robotizacijo in vrednostni sistem, ki vpliva na potrošne vzorce.
Evropa je izbrala 11 globalnih megatrendov kot bistvenih za okolje, dodali bodo še robotizacijo in vrednostni sistem, ki vpliva na potrošne vzorce. FOTO: iStock

Povečala se bo tekma za naravne vire. Večina surovin je locirana izven Evrope, predvsem na Kitajskem in v Braziliji. Vse večja bo tudi tekma za zemljišča. V Evropi smo ji že priča v Bolgariji in Romuniji, kjer bogati lastniki in podjetja že kupujejo zemljo in si ustvarjajo zaloge za naprej. To vpliva na biodiverziteto, na življenjski standard ljudi, ki tam živijo.

Podnebne spremembe bodo povzročale več poplav, suš in drugih ekstremnih pojavov, nadaljevalo se bo vse večje okoljsko onesnaževanje. Predvsem so ogrožena kakovost zraka in problemi vode in tal. Pričakuje se porast zakisljevanja, spremembe v krogotoku dušika, potreba po dušiku pa se bo povečala za še enkrat. do leta 2100.

Pristop k upravljanjem z okoljem bo vedno bolj raznovrsten, potreba po mesu se bo do leta 2050 povečala za 70 odstotkov, vodi za okoli 50 odstotkov, hkrati pa zmanjšala ponudba, potreba v energiji se bo povečala že v 20 letih, potreba po surovinah do leta 2030 pa se bo povečala za vsaj še enkrat.

"Globalni megatrendi bodo imeli močan vpliv na osnovo kot je hrana, voda, energija, materiali in ekosistemi. Na to se bo morala Evropa prilagoditi," je poudarila Globevnikova, ki je sicer predstavila prezentacijo Anite Pirc Velkavrh z Evropske okoljske organizacije, ki se zaradi zdravja dogodka ni mogla udeležiti.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je spomnil, da naslavljanje megatrendov pomeni iskanje ustreznih rešitev, kar predstavlja tudi priložnost za zaposlovanje, za nova kakovostna delovna mesta. "V državah EU so že primeri dobrih praks, da so ti izzivi tudi priložnost," je dodal.

Gospodarska uspešnost in blaginja temeljita na kakovostnem okolju, pa je izpostavila generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte. "Globalni megatrendi so pomembni za načrtovanje ukrepov varstva okolja tudi v Sloveniji, zato bomo s posebnim projektom ocenili tudi vpliv megatrendov na Slovenijo. Nacionalni program varstva okolja bomo prilagodili ugotovitvam tega projekta," je dejala.

Opozorila je, da je svet padel z nekega ravnotežja in da nas globalni izzivi puščajo zmedene. "Potrebujemo drugačne kognitivne sheme za razumevanje kompleksnosti soodvisnosti na planetu," je dejala in poudarila, da bodo globalni megatrendi kot dolgoročni vzorci sprememb z velikimi učinki vplivali na prihodnost, da so torej gradniki prihodnjih politik.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (39)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

tedoVV2HCmedo
07. 06. 2017 18.35
Rast BDP-ja bo, ker bo v Evropi vse več arabskih uvožencev, ki bodo delali honorarno ali na črno, kar je za podjetja boljše, kot imeti redno zaposlene Evropejce.
detect
07. 06. 2017 09.55
+1
svinjina bo kmalu čisto ven iz jedilnika.hahahaaaaaaa...
lakica23
07. 06. 2017 09.20
+6
živinorejo zmanjšat, tako bo ostala voda in hrana nam ljudem; narobe svet
Myroommyrules
06. 06. 2017 21.12
+8
Vse več bo okoljskih beguncev. Nafta ne bo predstavljala takega problema kot sama VODA. Stepl se bomo za njo.
schwarci1
06. 06. 2017 20.18
+4
Eto, da se ne bomo sekirali. V nekaterih zelo dragih restavracijah v San Franciscu in New Yorku je že mogoče jesti hamburger z »mesom«, ki so ga izdelali v podjetju Impossible Foods. Brown pa je prepričan, da čez 50 let noben hamburger ne bo več imel mesa živalskega izvora.
vidaw
06. 06. 2017 17.58
+2
Do takrat me bo že pobralo,ampak....dal se bom zamrznit. Vagam 110 kil in takrat me boste lahko pojedl...haha
tedoVV2HCmedo
07. 06. 2017 18.36
Boš dober za pršut, slanino ali kaj drugega mastnega? :)
jonbonslon
06. 06. 2017 17.19
+2
leta2050 ,bo od sveta ostalo bore malo...3 svetovna bo uničla vse...
Heinke
06. 06. 2017 20.30
+5
Vem, da bo 3. svetovna vojna, vendar ne vem kdaj. Kdo ve kdaj se bo začela? Jest vem samo to, da ko bo v Nemčiji finančna kriza, da bo potem kmalu vojna.
jonbonslon
07. 06. 2017 13.22
+2
nemčija bo zadnja država na svetu,ki jo bo doletela kriza....imajo preveč zlata v skladišču..
bb5a
06. 06. 2017 16.04
+3
Čim prej je treba omejit nataliteto in prepovedat migracije!
Kollerik
05. 06. 2017 19.25
+24
naši hlapci bodo prodali še tiste tri ali štiri izvire pitne vode tujim korporacijam, kot so to storili že z večino....
frako
05. 06. 2017 18.03
+3
Potrbe bodo že sam dobava je nemogoča.
korintos23
05. 06. 2017 18.04
+7
Koliko živine lahko nahranimo s to koruzo, in ječmenom, kateri sedaj konča v bioelektrarnah!?!
Ronin SLO
05. 06. 2017 18.09
+7
frako
06. 06. 2017 12.31
+4
Am svet futramo trenutno s 0.2 hektarji rodovitne zemlje na osebo, za normalno žvet človek rabi 0.5 hektarja, če ne šteješ suš degradacije rodovitnosti ipd zadeu in si vegeterjanc seveda. To lahko delamo ker guano rudniki obratujejo na polno, podtalnice se praznijo, in morja iztreblajo živlenja.
Našvasan__zob
05. 06. 2017 17.36
+18
Kakšna ? jah klasična.. ko bo potreba po vodi postala večja od dobave, takrat bomo Slovenci postali "teroristi" in uvozili nam bodo demonkracijo..
Jožajoža
05. 06. 2017 17.09
+14
na ptujskem ,v skorbi,kjer je največja zaloga pitne vode v evropi, pa kmeteki lepo škropijo,navažajo gnojnico,uporabljajo umetna gnojila,prepovedana škropiva..........nadrajeni v občini pa nič, ker največji paceki so v sorodu z ljudmi na občini.
Našvasan__zob
05. 06. 2017 17.37
+0
Sej sami ščijejo v svojo vodo.. bodo pač njihovi otroci butasti, bo vsaj zabavno gledat.. hehe
Ronin SLO
05. 06. 2017 18.04
korintos23
05. 06. 2017 18.06
+2
Ti bi meso jedel zemlji pa ne bi nič dal? Tako ne gre Joža, se vidi da si mestni fant.
Ronin SLO
05. 06. 2017 18.10
Jožajoža
06. 06. 2017 19.39
+1
res ste bedaki in konji.še dobro, da to vodo pije pol slovenije.
PSIHOTERAPEVT
05. 06. 2017 16.42
+4
Ja dejte ze prit do tega marsa enkrat, da se bo zemlja mal razbremenila.. ziher bo folk sou.
macek_garfield
05. 06. 2017 16.58
+3
bomo te od tam spodaj lahko tja poslali pa naj tam delajo packarije pa to
kiboko
05. 06. 2017 16.39
+0
"Potreba po mesu se bo do leta 2050 povečala za 70 odstotkov, potreba po vodi za 50 odstotkov" ---- Povpraševanje po mesu in potreba po vodi. Nobene potrebe ni, da bi jedli meso.
macek_garfield
05. 06. 2017 16.58
+4
Ronin SLO
05. 06. 2017 18.02
Ronin SLO
05. 06. 2017 18.02
+3
RdečiKarton
05. 06. 2017 16.07
+12
Govedo že tako ali tako onesnažuje ozračje bolj kot vsa vozila. Da ne govorimo o temu koliko deževnega gozda so posekali v Braziliji za potrebe govejega mesa.
kiboko
05. 06. 2017 16.41
+9
Zapisal si zgolj nesporna dejstva, in dobil glasove proti. Očitno nekateri zavračajo soočenje z realnostjo.
RdečiKarton
05. 06. 2017 17.46
+3
Večina slovencljev so itak nerazgledana teleta tako da se ne čudim. Kar pa ne spremeni dejstev ne glede na to kako si nekateri zatiskajo oči. Res pa je, da mediji mečejo veliko peska v oči. Sam sem mnenja, da ne smeš verjeti ničemur dokler z lastno analizo ne prideš do spoznanj ki potrdijo ali ovržejo trditve.
Ronin SLO
05. 06. 2017 18.05
mikkki
05. 06. 2017 15.58
+25
Ja. Ma potreba po svinjskem mesu v EU bo padla. Glede na demografske trende namrec.
bakiras
05. 06. 2017 18.39
+8
Bo pa narasla po ovcetini in kozah. Kaj ces.
devlon
05. 06. 2017 15.43
+4
po mesu? zakaj že?
TOX6
05. 06. 2017 15.27
+13
Glede vode EU ne bo imela problema, za meso pa samo svinsko sigurno ne bo 70% večjih potreb po tej vrsti mesa!!!!!
LažnivihAmeriskih24ur
05. 06. 2017 15.43
+18
haha +++++ .....skensalat ves meso v EU razen svinjine pa se resimo se ta druge
bakiras
05. 06. 2017 18.40
+10
Bravo, briljantna ideja, brez nasilja. Situacija reseno! ++++++++++