Mesta na udaru vročine, neurij in poplav: Slovenija nima odgovora, Nemci pa že izvajajo konkretne ukrepe. Katere?

Kam z meteorno vodo? Kako ohladiti razgret asfalt? V mestih bodo poletja vse hujša. Pri nas so urbanisti nekako pozabili, da nimamo mest s severno klimo, meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Medtem so Nemci spet korak pred nami. V teku so številni ukrepi, ki jim bodo lajšali življenje ob posledicah podnebnih sprememb.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Tromostovje

Vročina v mestih se bo le še stopnjevala, prav tako nevšečnosti ob neurjih, pravijo strokovnjaki. (Foto: Thinkstock)

Lučka Kajfež Bogataj

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj (Foto: Miro Majcen)

"Mesto je grajeno okolje, polno materialov, ki absorbirajo toploto. Če si lahko nekje na podeželju vsaj ponoči oddahnemo od vročine, si v mestih ne moremo," pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Po četrtem vročinskem valu je dejala, da se boji, da so pri nas urbanisti nekako pozabili, da nimamo mest s severno klimo. "Z drugačnim načrtovanjem, vodnimi površinami in zelenjem bi morali lajšati ljudem življenje v mestih," pravi.

V mestih se po njenih besedah spopadamo še s "povratno zanko". "Ker je vroče, si ljudje kupujejo klimatske naprave. Te pihajo topel zrak nazaj v okolje. S tem si še poslabšujemo razmere," pojasnjuje. Dodaja, da na državni ravni nimamo strategije, kako se spopasti z vremenskimi spremembami. "Bojim se, da smo zaspali, čeprav nas vreme na vsakem koraku opozarja na spremembe," opozarja.

Nemci niso zaspali, v mestih številni ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe

Ekstremna vročina, neurja z nalivi in poplave letošnje poletje pestijo tudi številna druga evropska mesta. Kot že mnogokrat doslej so tudi tokrat Nemci tisti, ki ne ždijo križem rok. V številnih nemških mestih so namreč sklenili, da ne bodo trepetali pred vsako novo vremensko ujmo. V pripravi so številni ukrepi, s katerimi želijo omiliti posledice.

Neurje v Berlinu

(Foto: AP)

Novi vremenski vzorci, novi izzivi

Moški na tako imenovani sup deski sredi poplavljene ulice, slapovi na stopniščih podzemne železnice, gazenje avtobusa po poplavljeni cesti sredi mesta – s takšnimi prizori so se v preteklih poletnih tednih spoprijemali Berlinčani. Letošnje poletje jim ni prizaneslo. Letošnji julij je bil po podatkih nemške meteorološke službe (DWD) najbolj deževen mesec v celotni zgodovini meritev oziroma od leta 1881. Za raziskovalce takšni ekstremni pojavi pomenijo le eno – dokaz, da podnebne spremembe že krepko vplivajo na naš vsakdan. Na to se bodo morali, pa če hočejo ali nočejo, navaditi tudi ljudje v mestih. "Ker vas imamo radi, vas zjutraj rade volje peljemo še en krog po mestu," se je ob poplavah glasilo sporočilo predstavnikov berlinskega mestnega prometa. Kot bi bilo to običajno. Kot tudi bo običajno.

Nemci se zavedajo, da novi vremenski vzorci pomenijo redne težave v mestih. Oblasti se bodo morale soočiti z nalivi, ogromnimi količinami meteorne vode, ki bodo ob starih odtočnih sistemih zastale na ulicah, cestah in v parkih.

Po drugi strani bo v mestih vedno bolj vroče. S širitvijo mest je tudi vedno več površin, ki lahko absorbirajo vročino. Na mestnih ulicah je lahko tudi do deset stopinj več kot v predmestju. "Kar nekaj časa je trajalo, preden so urbanisti dojeli, da bo tudi to postala velika težava, s katero se bodo morali začeti ukvarjati," je za Deutsche Welle dejal Christian Hartwig z okoljske agencije v Kölnu.

Podnebne spremembe so tu, z njimi tudi ukrepi

Da so podnebne spremembe že postale naš vsakdanjik, so v številnih nemških mestih že sprejeli za dejstvo. Začeli so razvijati posebne programe prilagajanja na podnebne spremembe, strokovnjakom so naložili razvijanje učinkovitejših ukrepov za spopadanje z nevihtami, neurji in prekomernimi padavinami in tudi vročino.

Pri tem Nemci ne omejujejo sredstev, poroča omenjeni časnik. "Mestni klimatologi imajo razvitih že kar nekaj ukrepov, ki so se sicer v preteklih testnih letih že izkazali za učinkovite," pojasnjuje Dirk Dütemeyer, klimatolog iz Essna. Kot pravi, ima prav urbanistično načrtovanje veliko vlogo pri tem, kako dobro se bo lahko mesto spoprijelo z novimi vremenskimi izzivi.

Jej lokalno, misli globalno - 7

Če bi imeli v mestih več vrtov, bi bila vročina znosnejša, prav tako bi vrtovi ob nalivih zadržali deževnico. (Foto: Damjan Žibert)

Za gradnjo vrtov na terasah na voljo tudi subvencije

Kot pravi, morajo biti novogradnje arhitekturno tako grajene, da absorbirajo čim manj toplote. Stavbe bi morale imeti svetle fasade, prav tako bi pomagale tako imenovane "zelene terase" z rastlinjem, ki ne le da ščitijo pred vročino, temveč lahko tudi pomagajo pri nadzorovanju deževnice. "Če bi lahko 'pozeleneli' nekaj kvadratnih kilometrov naših streh in teras, bi lahko te uporabili v primeru hudih nalivov. Voda bi se ob močnih nalivih zadržala in nato počasneje odtekla," je pojasnil Dütemeyer. To bi zagotovo omililo poplave na ulicah.

Seveda je to mnogo lažje reči kot storiti. "Ne moreš kar zahtevati od ljudi, da izvedejo takšne ukrepe," dodaja Beate Profe, ki vodi urbanistični oddelek v Berlinu. Tam že kar nekaj časa poteka akcija, s katero želijo ljudi spodbuditi k temu, da si na terasah uredijo vrtove.

V Hamburgu za ureditev vrta na terasah ponujajo subvencije. Te so na voljo v sklopu posebnega programa, ki so ga v mestu začeli izvajati lani. Podobne spodbude za lastnike streh in teras so na voljo tudi v številnih drugih nemških mestih.

Kolesarka

V nekaterih nemških mestih poteka program odstranjevanja asfaltnih površin. (Foto: Reuters)

Asfalt ob vročih dneh kot radiator

V poletnih mesecih so velik problem v mestih tudi ogromne površine asfalta. Odgovor na to so našli v Bonnu, in sicer poteka projekt z naslovom Naravo v siva območja. Merijo predvsem na podjetja, da bi ta umaknila asfalt s svojih parkirišč in dovoznih poti. Idejo so na svoja območja že prenesla številna ostala nemška mesta.

Dejstvo je, da ni bližnjic pri implementaciji teh izvrstnih idej, časa pa ni na pretek. Tega se zelo dobro zavedajo oblasti v Berlinu, ki so se kljub enormnim stroškom lotile tudi zahtevnejših projektov, kot je preureditev sistemov za odvajanje padavinskih voda. Obstoječi mestni sistem je bil namreč grajen že desetletja nazaj, ko tovrstnih vremenskih pojavov še ni bilo na pretek. V načrtu je predvidena gradnja sistema, ki bo sposoben sprejeti mnogo večje količine vode.

Primer zelenega urbanizma

Vrt na strehi stolpnice – primer sodobnega urbanizma (Foto: AP)

Korak pred spremembami

Kot pravijo nemški strokovnjaki, se je treba ves čas truditi, da bi bili en korak pred posledicami podnebnih sprememb. "Še posebej pri gradnji bi si morali reči, da bomo odslej vse gradili na način, pri katerem se bomo ozirali kakšnih 100 let v prihodnost," pravi Profe. Za primer je navrgla območje v Berlinu, kjer načrtujejo gradnjo naselja brez drenažnih sistemov, kot jih poznamo. Voda v "zelenem naselju" naj bi se ob nalivih zadržala na zelenih površinah in nato počasi pronicala v podtalnico.

Kot še pravi Dütemeyer, je utopično pričakovati, da bi lahko popolnoma preoblikovali obstoječa mesta. Bodisi zaradi organizacijskih, finančnih ali političnih vzrokov to ni mogoče. "So pa podnebne spremembe zagotovo stvar, ki jo bo treba odslej pri načrtovanju zelo upoštevati. K sreči se številni urbanisti in mestni veljaki tega že dobro zavedajo," še zaključuje nemški klimatolog.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 191
 
LazniviZares 08.08.2017 22:53:33
Pa nemores verjet no...slovenijo primerjajo z nemcijo.... Enako kot jugota in ferarija...... Milon let ne bomo tam kjer so oni danes.
KVANTIL 09.08.2017 09:27:23
Ma sej tudi oni do sedaj niso naredili NIČ, če omajo take vremenske katastrofe. SAMO GOVORIJO, Nič boljši niso od vseh drugih. Našim klimatologom se gre samo za državni denar, ki ga že tako ali tako ni in NIČ DRUGEGA.
Več komentarjev