Čas za Zemljo

VIDEO in FOTO: Zadnja postaja plastike ni morje, ampak hrana na vašem krožniku

Ljubljana, 02. 03. 2017 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Danijela Levpušček
Komentarji
48

Težko si je predstavljati, da bo glavna atrakcija razstave kup smeti. A je. Ogromen kup, ki pretrese. Gre za količino odpadkov, ki vsakih nekaj sekund končajo v morjih. Letno porabimo več kot 300 milijonov ton novih plastičnih izdelkov. Polovico uporabljamo manj kot 12 minut.

Več videovsebin
  • Nepredstavljivo: morje plastike
    01:34
    Nepredstavljivo: morje plastike
  • Živali umirajo, ker mislijo, da so site
    03:05
    Živali umirajo, ker mislijo, da so site
  • Kaj lahko storimo?
    02:29
    Kaj lahko storimo?
  • Se sploh zavedamo, kaj puščamo za sabo?
    00:24
    Se sploh zavedamo, kaj puščamo za sabo?
Razstava Končna postaja morje
Razstava Končna postaja morje FOTO: Damjan Žibert
Velika večina kadar koli proizvedene plastike v takšni ali drugačni obliki še vedno obstaja.

Količina plastike, ki jo vidite na sliki, pride v svetovna morja vsakih 20 do 30 sekund. Kako ogromen je ta kup, si lahko v živo ogledate v ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer gostijo potujočo razstavo z naslovom Zadnja postaja: morje? (Če želite odgovor: ne, zadnja postaja ni morje, zadnja postaja smo mi. Plastika potuje po prehranski verigi in konča tudi na naših krožnikih.)

"Obiskovalce hočemo ozavestiti o tem, kaj puščamo za sabo. Če današnji arheologi odkrivajo kovinske, steklene, keramične in ostale predmete, se bodo naši zanamci največkrat srečevali s plastičnimi," je povedala kustosinja Špela Šubic.

Verjetno bo plastike nekoč tudi manj. Z vsemi restrikcijami, ki se bodo zgodile, bo plastika postala redkost in verjetno se ji bo tudi dvignila vrednost. Špela Šubic
Danes ni niti kvadratnega kilometra morja, ki ne bi bil onesnažen s plastiko. Znanstveniki ocenjujejo, da je v vsaki kvadratni milji oceanov v povprečju 46 tisoč kosov plastike – to je približno 17.700 kosov na kvadratni kilometer. Na razstavi so postregli tudi s podatkom, da na svetu proizvedemo 80.000 kilogramov plastike na sekundo, v oceane pa vsako leto zaide 6,4 milijona ton odpadkov. Po nekaterih ocenah celo več, osem milijonov ton.

Ob takšnih neverjetnih količinah plastike, se zdi, da je z nami že stoletja. V resnici pa je ta material na osnovi mineralnih olj svoj pohod začel šele v začetku, pravi razmah pa doživel v sredini 20. stoletja. In opozorilom o škodljivosti navkljub se vzpon plastike nadaljuje. Med leti 2002 in 2012 je je bilo proizvedene več kot v celotnem minulem stoletju, proizvodnja pa še narašča.

Plastika je, to je treba priznati, nepogrešljiv del naših življenj. A ne vsa. Marsikateremu plastičnemu izdelku bi se z lahkoto odpovedali. Na vrhu seznama so vrečke, kozarci, pribor in druge stvari, namenjene zgolj enkratni uporabi. Postale so sinonim za potrošniško družbo – stvari, namenjene trenutnemu udobju, katerega resnične cene se le (počasi) začenjamo zavedati.


- Povprečen prebivalec Zahodne Evrope in Severne Amerike na leto porabi 100 kilogramov plastike, večino v obliki embalaže. V Aziji je povprečje 20 kilogramov na osebo, a se hitro veča.

- V ZDA vsako uro uporabijo 2,5 milijona plastenk. V Veliki Britaniji jih 15 milijonov na dan.

- Vsako leto uporabimo bilijon (milijon milijonov) vrečk za enkratno uporabo – veliko večino v zahodnem svetu.

- Samo v letu 2010 je na trg Evropske unije prišlo skoraj 100 milijard plastičnih vrečk oziroma skoraj 200 na prebivalca. V ZDA, kjer so prišli do podobnih podatkov, so izračunali, da bi, če bi jih postavili eno ob drugo, 1330-krat obkrožile ekvator.

- 90 odstotkov je tankih vrečk, ki najhitreje končajo med odpadki.
 

Čeprav so predvsem vrečke v središču pozornosti tako naravovarstvenikov kot političnih odločevalcev (v Bruslju so, na primer, ukazali, da je treba do leta 2025 njihovo porabo zmanjšati za 80 odstotkov v primerjavi z letom 2010), pa še zdaleč niso edina težava. Kot je dejala kustosinja Špela Šubic: "Problem je vsa embalaža. Dejstvo je, da če gremo v trgovino po nekaj rezin sira, ni treba, da je ta sir zapakiran v plastično embalažo. Če mi ne bomo kupovali stvari prekomerno embaliranih, potem jih proizvajalec ne bo dajal na trg. Gre tudi za to, kakšni potrošniki smo."

Razstava Končna postaja morje - 19
Razstava Končna postaja morje - 19 FOTO: Damjan Žibert

Plastika je namreč postala material, ki ga z največjo lahkoto zavržemo, določeni izdelki iz plastike (v prvi vrsti embalaža) pa imajo še posebej velik potencial, da postanejo odpadki, opozarjajo avtorji razstave. In velik del teh odpadkov najde pot v morje. 


V okviru vsakoletne mednarodne prostovoljne čistilne akcije obal International Coastal Cleanup Day že 25 let na obalah morij, rek in jezer po vsem svetu zbirajo in analizirajo odpadke. Velika večina najdenih predmetov je izdelana iz plastike.

To je 10 najpogosteje najdenih predmetov v letu 2010:

- cigaretni ogorki (19%)
- PET-plastenke (11%)
- plastične vrečke (10%)
- pokrovčki in zapirala (9%)
- lončki, krožniki in jedilni pribor (5%)
- steklenice (4%)
- slamice in mešalne palčke (4%)
- pločevinke (4%)
- papirnate vrečke (3%)

(Vir: Razstava Končna postaja: morje?)
 

Ujeto v morju ...
Ujeto v morju ... FOTO: Damjan Žibert

Vrnimo se na začetek, k fotografiji, ki prikazuje količino odpadkov, ki se v 20 do 30 sekundah naberejo v morju. Težko si je predstavljati, koliko se jih v uri, kaj šele v letu ali desetletju. Zato naj bo dovolj ta podatek: znanstveniki so izračunali, da bo – če bomo še naprej smetili tako kot doslej – leta 2050 v morju več kilogramov odpadkov kot rib.

Telo lahko absorbira kemikalije iz plastike. Ugotovili so, da je 93 odstotkov Američanov starih od šest let naprej pozitivnih na bisfenol-A (BPA). Uvrščamo ga med hormonske motilce, vpliva na delovanje žlez z notranjim izločanjem (npr. ščitnice, testisev, hipofize ali jajčnikov), tudi sicer pa ima lahko resne posledice za zdravje. Med drugim so ga povezali z nastajanjem nekaterih vrst raka. V EU je njegova uporaba prepovedana v stekleničkah za otroke.
Toda – kako vse to konča v morju? "Veliko se neposredno vrže v morje, največ, 80 odstotkov plastičnih odpadkov pa pride v svetovna morja preko rek. Veliko je tudi pozabljenih stvari in pa kanalizacijskih odplak," nam je s podatki postregla Špela Šubic. Mimogrede je še omenila, da "lepo vzgojeni" kadilci, ki ogorke mečejo v kanalizacijo, pravzaprav delajo veliko napako. Ker so premajhni za marsikatero čistilno napravo, jih veliko konča v rekah in nato v morjih. Zaradi istega razloga bi se morali zamisliti vsi tisti, ki vatirane palčke mečejo v straniščno školjko.

Veliko odpadkov naplavi na obale (plažo Kamilo na Havajih so zato preimenovali kar v "Plastična plaža"), še več pa jih tokovi odnesejo na odprto morje. Tako sicer plastika izgine izpred naših oči – tudi morjeplovci le občasno naletijo na odpadke – a to ne pomeni, da je ni več.  

70 odstotkov plastike potone na morsko dno. Potem so tu kemijski in fizikalni dejavniki, zaradi katerih plastika razpada na vedno manjše delce – mikroplastiko. V leta 2014 objavljeni raziskavi ugotavljajo, da je v morju 5,25 bilijonov takšnih delcev, ki skupaj tehtajo 268.940 ton.

Ti delci se združujejo v petih ogromnih plastičnih otokih – na severnem in južnem delu Atlantskega in Tihega oceana ter v Indijskem oceanu. Največji in najbolj znan je otok plastičnih odpadkov, ki ga tvori severnopacifiški krožni tok. Odkrili so ga v drugi polovico 80. let. Ocene njegove velikosti se gibljejo od površine Teksasa do dvakratne površine celotnih ZDA. 


Izraz otok je v tem primeru zavajajoč. V resnici ne gre za kup odpadkov, viden iz zraka, in tudi mimo lahko pluješ, ne da bi (razen tu in tam) naletel na plastične ostanke. Boljši izraz je "plastična juha"«, saj so delci plastike, ki ga sestavljajo, le težko opazni. To pa ne pomeni, da ne vplivajo na naše zdravje. Po prehranski verigi namreč prej ali slej priplezajo tudi do naših krožnikov.
 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
Zgovorna primerjava: toliko palstike bi povprečna ptica z Midwaya zaužila, če bi tehtala 70 kilogramov, torej toliko kot človek.
Zgovorna primerjava: toliko palstike bi povprečna ptica z Midwaya zaužila, če bi tehtala 70 kilogramov, torej toliko kot človek. FOTO: Damjan Žibert
Vedno je treba vedeti, koliko časa rabimo predmet in koliko časa bo potem obstal oziroma bo v breme naši Zemlji in posledično tudi ljudem. Špela Šubic

Zdi se preprosto. Prvi korak k temu je nakupovanje s premislekom. "Velikokrat imamo kupci možnost izbire. Ni nam treba kupiti solate, pakirane v tri plasti plastične embalaže. Lahko kupimo solato, ki je zavita v papir ali je v lesenem zabojčku. Veliko je odvisno tudi od nas samih. Veliko pijač se da kupiti v steklenici, ne v plastenki," pravi kustosinja razstave Končna postaja: morje? "Ljudje – potrošniki imamo zelo veliko moč, ki je ne uporabljamo."

In to je težava. Na eni strani smo potrošniki, ki se nikakor nočemo odpovedati "plastičnemu udobju", na drugi industrija, ki prekomerno trošenje spodbuja. Vmes je ujeta narava, je ujeta naša Zemlja. Mogoče pa je kateremu od 2000 obiskovalcev, kolikor so jih našteli do februarja, prav razstava odprla oči. "Ljudje delamo tisto, kar nam je najbolj udobno. Svojo vrečko s sabo nosim že vsaj 10 let. Na nekatere stvari pa ne pomisliš. Tako sem se ob pripravah na to razstavo srečala z marsičem. Do zdaj nisem pomislila, da lahko kupiš zobno ščetko z lesenim držalom, zdaj jo pa imam," je ob koncu ogleda dejala Špela Šubic. Podatek z razstave: "Po svetu se vsako leto proda več milijard zobnih ščetk. 600.000 jih dnevno pride s tekočega traku družbe Trisa, ki se uvršča med tri največje proizvajalce zobnih ščetk v Evropi." Uporabljali naj bi jih en ali dva meseca. Zakaj so potem narejene tako, da zdržijo več sto let, se sprašuje naša sogovornica.

Recikliranje

Preveč plastike uporabljamo, da bi zgolj z recikliranjem rešili težavo. Zmanjšati je treba tako proizvodnjo kot tudi porabo plastike.
Pogost argument proizvajalcev proti zakonsko določenim ukrepom za zmanjševanje porabe plastike je izguba delovnih mest. Industrija beleži stalno rast, samo v EU zaposluje 1,45 milijona ljudi in ima 350 milijard evrov prihodkov.

Toda: gospodarski potencial ima tudi recikliranje in ta je še vedno neizkoriščen. "Le 25 odstotkov takih odpadkov gre danes v reciklažo. Popolno izvajanje zakonodaje EU na tem področju bi lahko privarčevalo 72 milijard evrov letno, sektor ravnanja z odpadki bi si lahko obetal za 42 milijard evrov večji promet, do leta 2020 bi bilo ustvarjenih tudi 400.000 novih delovnih mest," lahko preberemo v resoluciji evropskega parlamenta, s katero so se pred tremi leti zavezali zmanjševanju plastičnih odpadkov.


- Leta 2014 je bilo proizvedene 311 milijonov ton plastike, 20-krat več kot v 60. letih. Leta 2050 naj bi je (ob nespremenjenih trendih) že 1,2 milijarde ton.

- Več kot 90 odstotkov plastike je danes narejene iz osnovne surovine, torej mineralnih olj.

- Industrija plastike je odgovorna za 400 milijonov ton toplogrednih plinov letno

- Če se bo trend rasti nadaljeval, bo leta 2050 petina vse porabljene nafte šla za proizvodnjo plastike, ki bo odgovorna tudi za 15 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov.

- Leta 2014 je EU »proizvedla« 25 milijonov ton odpadne plastike. Zgolj 30 odstotkov je je šlo v reciklažo, 31 odstotkov je je končalo na odlagališčih, 39 odstotkov pa v sežigalnicah.

- Z recikliranjem ene tone plastike lahko prihranimo med 3800 in 7600 litri goriva.

- Proizvodnja plastičnih izdelkov iz reciklirane plastike zmanjša potrebo po energiji za dve tretjini.
 

 

Čas za Zemljo
Čas za Zemljo FOTO:

 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (48)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

murate
31. 03. 2017 18.41
-1
se pravi, v kolikor je ta članek realen,v praksi človek naredi plastiko,jo uporabi ,zavrže in na koncu zaužije,da ima moč in energijo,da lahko naredi novo plastiko.Krog onesnaževanja in čiščenja narave je zaprt in lepo vse laufa.
Pantokrator
22. 03. 2017 12.30
Plastične so že solate z njimi krmiš avtomate, je ondan prepeval Domicelj
slovenc79
03. 03. 2017 16.42
+4
vso plastiko naj se proda na dansko za izdelavo lego kock, da bodo cenejše. lego kock ni nikoli preveč!
dzek.the.ripper
03. 03. 2017 16.29
-2
Kakšne nebuloze, če se znajde na našem krožniku še ne pomeni, da je tu konec poti, se vam ne zdi, populisti?
slovenc79
03. 03. 2017 16.44
+0
res je, nobena snov nima končne destinacije. vse se premika.
Uporabnik443897
03. 03. 2017 13.01
+0
Jaz ne vidim prolema. Država izda odlok o uporabi plastičnih vrečk. Mismo kupili zložljivo košaro in me vrečke ne zanimajo več. Lahko se tudi vsaka vrečka zaračuna 5 centov, denar pa se strogo nameni za varovanje narave. Seveda pa Slovenski politiki nimajo toliko pameti :)
ZDA
08. 10. 2017 11.27
+1
MajstaAles
03. 03. 2017 08.49
+10
A veste zakaj je bila ukinjena rednost dneva "očistimo Slovenijo"? :) Zato ker se je narod navadil en dan pred odpeljati smeti v gozd, saj so vedeli da jih bo naslednji dan množica prostovoljcev odpeljala. :) Se razumemo? In potem nekdo pravi, da slovencem tega ni treba predavat? Prosim vas lepo, kdaj ste se nazadnje sprehodili ob kakšni naši reki ali v gozdu. Ni ga gozda brez odpadkov in ni je reke brez plastike na obali. Tudi v Sloveniji!
Tromblon
02. 03. 2017 21.15
+1
Vsi pametni neki pa ni da ni, največ plastike, ki je največji onesnaževalec je TEKOČE MILO!!!! Kdor pozna stvari ve kaj mislim, ostali dajte minuse.
slovenc79
03. 03. 2017 16.41
+2
vse to je onesnaževanje, ki ga je potrebno zmanjšat, nima veze zdaj tekmovanje kaj je bolj škodljivo.
kolor
02. 03. 2017 16.26
+24
Riba smrdi pri glavi!! Zato naj se red začne delat pri proizvodnji. Kdo baše jogurte v plastiko? Kdo fila žvečilne (ORBIT) v plastični lonček, zakaj banke ne poskrbijo za pretečene kartice, zakaj povsod sama plastika?? Treba bo naredit vesoljsko smetarno vozilo, ki bi smeti odvrglo v vesolje, tam je neskončno prostora. Bi vsaj vidl, če je še kdo kje, saj bi nas ziher prišli po zdravju vprašat!
Dragon_13
02. 03. 2017 13.43
+4
Res ne razumem zakaj to predavate nam??? Pojdite to razložit Indijcem, Kitajcem, ostalim azijcem, Balkencem, Afričanom..., Njim je nekaj normalnega, da ko embalaže ne potrebujejo več, jo vržejo v reko...
maneno48
02. 03. 2017 15.58
+5
vsem naštetim ne upajo it razlagat, ker jih bodo enostavno zaštihal !
Racio
02. 03. 2017 21.05
-1
saj je tudi otroku logično da če nekaj ne potrebuješ več, odvržeš. No večina ljudi v tretjem svetu je na tej mentalni ravni, in če hočemo kaj spremenit glede tega, moramo ljudi izobrazit in jim povedat da dologročno to početje ni vredu.
dajno
02. 03. 2017 11.30
-3
A danes maste plastični dan na kurah?
johndoe35
02. 03. 2017 10.30
-15
NITI NAJMANJ ME NE SKRBI KAJ BO ZA 200 LET.
frako
02. 03. 2017 11.05
+12
frako
02. 03. 2017 10.22
+13
najbl hecn je k mate predvidevanja za 2050 za odpadke in klimatske spremembe, a bo čudež če dočakamo 2030.
Našvasan_zob
02. 03. 2017 10.21
+3
Pri nas baje recikliramo in bicikliramo... JUtri bo boljši dan !...
ochi
02. 03. 2017 10.20
-6
vidim da mediji spet na polno promovirajo propagando globalnega segrevanja.
ochi
02. 03. 2017 10.21
-5
slaba stran tega je le ta, če to globalno segrevanje ne bo šlo po načrtih, bodo pa vojno zakuhal.
dzek.the.ripper
03. 03. 2017 16.30
-1
Eko lobij je močan, poglej cene bio zelenjave :o
dzek.the.ripper
03. 03. 2017 16.31
+1
Eko lobij je močan. Poglej cene bio zelenjave :o
frako
02. 03. 2017 10.20
+9
Bolš bi blo če bi rekl Zemlja naše smetišče, ni lokacije na svetu kjer neb najdu človeških smeti.
Našvasan_zob
02. 03. 2017 10.20
-2
Sem prepričan, da bodo novi davki rešili naravo... ha ha hah a
User1321823
02. 03. 2017 09.50
+5
nehajte J:::::::::: kok denarja spet hočete? kaj nam boste zopet podražil?
jonbonslon
02. 03. 2017 09.43
+9
ni več časa za popravni izpit,za vse "j več ksno"
jonbonslon
02. 03. 2017 09.41
+2
popravnega izpita ni več,j več ksno !
Uporabnik113189
02. 03. 2017 09.30
+22
Zanimivo, kakšne probleme smo imeli z Brusljem glede smeti. Zaradi kant je moral Erjavc odstopiti. Italijani pa imajo smeti zakopane po vsej državi, v zemlji, otroci jim umirajo za rakom in od vrste neznanih bolezni, celo radiokativne snovi imajo prosto ležeče naokrog, ( nam prodajajo solate) pa imajo v Bruslju ljubi mir. Ja, EU predpisi veljajo za vse enako, hahahahaha. Živela unija, mi bi federacijo..
Mil?007
02. 03. 2017 09.35
+8
Sprehodi se enkrat malo okoli in odpri oči, po stari navadi še na podeželju še vedno zapelje na gmajno ali v najbližji potok. Slovenija je eno samo veliko smetišče.
Tromblon
02. 03. 2017 21.16
+1
Ja ampak ne krajan prej kakšna ljubljanska šoja k ma vikend v istem kraju, pa se drva kradejo ;)