Na milijarde ljudi po svetu uživa vodo, ki je onesnažena s plastičnimi mikrodelci

Plastika je povsod. Iz nje so sestavljeni podplati naših čevljev, vsebujejo jo kontaktne leče, je sestavni del mobilnikov, brez katerih si marsikdo težko predstavlja življenje ... Živimo v dobi plastike. 

A, to pomeni, da je vse več plastike tudi v našem okolju. Pa tudi v naših telesih. Doslej so se raziskave osredotočale predvsem na problem plastike v morjih in oceanih. Toda, nova raziskava kaže, da plastike ne uživamo le prek rib in morskih plodov, pač pa tudi prek vode, ki jo pijemo vsak dan.

Z vsakim kozarcem vode na milijarde ljudi po vsem svetu v svoje telo vnaša tudi določeno količino plastike. Voda iz pipe je namreč v številnih državah po svetu onesnažena z mikroplastiko.

V raziskavi, ki jo je izvedel Orb Media v sodelovanju z Univerzo iz Minnesote (University of Minnesota School of Public Health), so analizirali 159 vzorcev pitne vode iz pipe z vsega sveta. Rezultati so zaskrbljujoči. Kar 83 odstotkov vzorcev je bilo namreč onesnaženih s plastičnimi mikrodelci. 

Najbolj je bila onesnažena voda v ZDA, kjer je kar 94 odstotkov vzorcev vode vsebovalo plastične delce. Med drugim je močno onesnažena tudi voda, ki teče iz pip kongresnih stavb, stavbe Ameriške agencije za zaščito okolja ter tudi v Trumpovi stolpnici v New Yorku. 

Ameriki sledita Libanon in Indija. Najmanj onesnaženih vzorcev pa so odkrili v Evropi, toda tudi tu so plastiko našli pri kar 72 odstotkih vzorcev. 

Povprečno število plastičnih mikrodelcev v pol decilitra vode je v ZDA znašalo 4,8, v Evropi pa 1,9. Delci so bili veliki več kot 2,5 mikronov. 

Nič kaj bolj čista ni niti voda v plastenkah, saj so tudi v vzorcih iz plastenk našli plastične mikrodelce. 

Kaj to pomeni za zdravje ljudi?

Znanstveniki ob teh ugotovitvah in vse večji onesnaženosti našega okolja s plastiko pozivajo k nujnim raziskavam o vplivu pitja takšne vode na zdravje ljudi. 

"Če opazujemo divje živali in kako to vpliva nanje, imamo dovolj dokazov, da bi nas moralo skrbeti," pravi Sherri Mason, strokovnjakinja za mikroplastiko iz State Univerze v New Yorku, ki je nadzirala analizo za Orb. Glede na to, da mikroplastika pušča posledice na živalih, je prepričana, da so zagotovo posledice tudi za ljudi. 

Manjša študija, ki so jo junija predstavili na Irskem, je prav tako pokazala onesnaženje pitne vode s plastičnimi mikrodelci, poroča britanski The Guardian. "Ne vemo, kakšne so posledice, zato bi morali slediti previdnostnemu principu in vložiti več truda zdaj, takoj, da ugotovimo, kakšna so dejanska tveganja," je dejala Anne Marie Mahon iz Galway-Mayo Institute of Technology, kjer so izvedli irsko raziskavo. 

Dve glavni skrbi sta: zelo majhni plastični delci in rakotvorne in druge kemikalije ali patogeni organizmi, ki jih delci lahko nosijo s sabo. "Če so prisotna vlakna, je možno, da so prisotni tudi nanodelci, ki jih ne moremo izmeriti," je dejala Mahonova. Nanodelci pa so nevarni, saj lahko vstopajo v celice, kar pomeni, da lahko prizadenejo organe.

Plastični mikrodelci lahko nase vežejo tudi bakterije, ki jih najdemo v kanalizaciji. Prav tako pa lahko vsebujejo ali nase vežejo strupene snovi in kemikalije. Raziskave, ki so jih opravili na živalih, kažejo, da se te snovi nato sproščajo v telesu. 

Kako mikroplastika pristane v pitni vodi?

Kako se mikroplastika znajde v pitni vodi, je za zdaj še uganka. Ena od možnosti je, da pride iz atmosfere, iz zraka, saj se plastični mikrodelci iz oblačil in preprog vsak dan nabirajo v zraku. Plastična vlakna so prav tako tudi v odplakah. Raziskave so pokazale, da se z vsakim pranjem v pralnem stroju v okolje izpusti tudi do 700 tisoč mikrovlaken. Poleg tega pa tudi dež spira mikrodelce iz okolja.

Že leta 2015 so v Parizu raziskovalci odkrili veliko prisotnost mikroplastike v zraku, tudi v domovih ljudi. Ocenili so, da se letno na površju nabere od tri do 10 ton plastičnih mikrovlaken. 

Trenutni sistemi za čišenje vode ne filtrirajo vseh plastičnih mikrodelcev, opozarja Mahonova. Standarde za čiščenje pitne vode bi torej morali posodobiti. 

Vsako leto na svetu proizvedemo skoraj 300 milijonov ton plastike, le okoli 20 odstotkov pa se je reciklira ali sežge. Večina plastike tako konča v okolju, kjer pa predstavlja vse večje breme in nevarnost za živali in ljudi.