Nova študija: se bo svet do 2100 izognil najhujšemu scenariju? 

Temperature na površju Zemlje se zagotovo ne bodo dvignile za štiri ali pet stopinj Celzija do leta 2010, pravi najnovejša študija Petra Coxa z univerze Exeter. Če drži, to pomeni, da se bomo ljudje vsaj do konca stoletja izognili najhujšim scenarijem klimatskih sprememb. 

Študija, objavljena v reviji Nature, je znova preverila izračune, kako toplogredni plini dvigujejo temperature in tako so napovedi znižali za polovico, navaja Guardian. Cox je poudaril, da njihova študija ovrže tako najmilejše kot najhujše podnebne scenarije. 

Seveda je pravzaprav vse odvisno od nas, kako učinkovito bo človeštvo zmanjševalo emisije CO2 in metana, kako učinkovite bodo postale nove energetske tehnologije za odstranjevanje toplogrednih plinov iz ozračja in drugo.

A pri spreminjanju podnebja je še vedno zelo veliko neznank, med drugim ostaja brez jasnega odgovora vprašanje, za koliko se bodo dvignile temperature, če se bo količina CO2 podvojila. Mednarodni panel za podnebne spremembe je ponudil širok razpon - od 1,5 do 4,5 stopinje Celzija. Cox in njegovi kolegi so z novo metodo odgovor zožili: od 2,2 do 3,4, najboljša ocena pa je 2,8 stopinje Celzija. 

Po novih izračunih, če so seveda pravilni, se bo človeštvo izognilo najhujšim katastrofam. Gabi Hagerl z univerze Edinburgh je komentirala, da so nove številke nekoliko bolj prizanesljive in tako je tudi možnost, da svet doseže cilje, zapisane v Pariškem sporazumu, nekoliko večja. Pariški sporazum namreč predvideva, da bi omejili dvig globalnih temperatur pod dve stopinji glede na predindustrijsko raven, a najprej je treba zasledovati cilj 1,5 stopinje Celzija.  

Novi izračuni, kot opozarjajo avtorji in drugi strokovnjaki, seveda ne smejo pomeniti manjših naporov pri boju s klimatskimi spremembami, saj bo svet še vedno utrpel veliko škode zaradi vse višjih temperatur. Že 1,5 stopinje je lahko za marsikatero območje pogubno. Zdaj so se glede na predindustrijsko dobo globalne  temperature dvignile za eno stopinjo in posledice so vidne in hude - suše, ekstremni viharni vremenski dogodki, dvigovanje morske gladine ... 

Od začetka 19. stoletja, ko se je začela masovna industrija, se je koncentracija CO2 v zraku z 280 delcev na milijon povišala na 407. Dosedanji modeli so prihodnost projicirali s pomočjo zgodovinskih temperaturnih rekordov, Cox in ekipa pa se je osredotočila na nihanja globalnih temperatur od leta do leta. Z analizo kratkoročnih sprememb v temperaturah, vključujoč nihanja, so lahko izključili ekstremne scenarije.

A novi model, kot je povedal Cox, ni predvidel nenadnih sprememb v klimi, ki jih lahko sproži planet sam, če denimo doseže točko preloma. Te bi bile lahko upočasnitev zalivskega toka, taljenje tundre, ledu na Grenlandiji in Antarktiki - te spremembe bi lahko hitro spremenile enačbo, verjetno pa ne bi šlo nam v prid.