Odvisni smo od oceanov, mi pa jih še kar naprej zasipamo z odpadki

Svetovni oceani pokrivajo dve tretjini Zemljine površine in so temelj življenja. V oceanih nastane večina kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogromne količine izpustov ogljikovega dioksida, nudijo nam hrano in uravnavajo podnebje. Dajejo zaslužek ali z ribištvom ali turizmom.

A žal, človek jih izrablja in uničuje s prekomernim in divjim ribolovom, onesnaževanjem, uničevanjem morskega dna, vnašanjem oziroma prenašanjem invazivnih vrst, s podnebnimi spremembami, z zakisanostjo ...

Problematični odpadki 

Letošnja tema svetovnega dne oceanov, ki ga praznujemo 8. junija, je: ''Naši oceani, naša prihodnost'', namenjen pa je osveščanju o posledicah obremenjevanja oceanov z odpadki. 

Dosedanje raziskave so pokazale, da je v morskem okolju največ odpadkov iz plastičnih materialov. V morja zaidejo še drugi, a zaradi svojih lastnosti niso tako pogosti. Ti odpadki so iz stekla, kovin, blaga, papirja in obdelanega lesa, so pojasnili na ministrstvu za okolje.

Glavni vir odpadkov so dejavnosti na kopnem, pri čemer so na ministrstvu našteli turizem in rekreacijo, izlive rek, kanalizacijske in druge izpuste, odlagališča odpadkov v bližini morske obale ter nepravilno ravnanje z odpadki v mestih. Za turiste značilni odpadki so embalaža za hrano, piknik oprema, embalaža za kozmetiko, plavalna oprema in cigaretni ogorki.

Ribištvo in marikultura predstavljata drugi pomemben sektor, ki vnaša odpadke v morsko okolje. Značilni odpadki za ta sektor so mrežice za gojenje školjk, ribiške mreže in monofilamentne vrvi, plovci, koščki stiropora in stiroporne škatle, vabe in druga ribiška oprema.

Odpadki v morskem okolju imajo lahko številne negativne vplive na morski ekosistem. Morske živali se v odpadke zapletajo, kar onemogoči gibanje in posledično lahko vodi do pogina. Živali lahko morski odpadek zamenjajo za svojo običajno hrano. Zaradi gibanja odpadkov med različnimi ekosistemi in območji lahko pride tudi do prenosa tujerodnih vrst, ki so naseljene na odpadkih. Šokanten je podatek, da so pri vrsti albatrosov laysan (Phoebastria immutabilis) v kar 98 odstotkih pregledanih ptic v želodcih našli plastiko.

Precej novo pa je spoznanje o akumulaciji toksičnih snovi na plastičnih odpadkih, od katerih še posebno velik problem predstavlja mikroplastika, ki zaradi svoje majhnosti lahko prehaja po prehranjevalni verigi, so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.

Azijske države z novo obljubo 

Dobra novica je, da so se države, ki veljajo za največje onesnaževalke oceanov s plastiko, zavezale k novim ukrepom. Nekatere obljube Kitajske, Tajske, Indonezije in Filipinov so po mnenju okoljevarstvenikov premalo dorečene, a Združeni narodi jih pozdravljajo. 

Tajska vlada je priznala, da večina odpadkov v morje odplava zaradi slabega ravnanja z odpadki v teh državi. V morje so lani tako po ocenah odvrgli 2,83 milijona tone smeti, od tega je bilo 12 odstotkov plastike. Zdaj skušajo plastiko zamenjati za okolju bolj prijazno embalažo. V Indoneziji pripravljajo novo izobraževalno shemo za otroke glede te problematike, prav tako nove zakone sprejemajo na Filipinih. 

Nekaj zanimivih podatkov 

V svetovnih oceanih je 97 odstotkov vse vode na Zemlji. 

Več kot tri milijarde ljudi je odvisnih od morskega življa. 

V oceanih je okoli 200.000 prepoznanih vrst, a oceani ostajajo neraziskano območje in morda bi vrste lahko šteli tudi v milijonih. Pravzaprav vemo celo več o Luninem ali Marsovem površju kot pa o globinah oceanov.

Oceani absorbirajo okoli 30 odstotkov ogljikovega dioksida, ki ga proizvaja človek, in tako obvladuje podnebne spremembe. Vprašanje je, koliko časa bodo oceani še absorbirali takšne količine in seveda, kaj bo pomenilo, ko se bo absorpcija ustavila. 

Morja so tudi ogromni muzeji. V morjih naj bi zaradi potopljenih ladij ležalo več artefaktov kot v vseh svetovnih muzejih skupaj.