Čas za Zemljo

V peskovniku nas težke kovine motijo, v ognjemetu pa ne? Ob eksploziji se v ozračje sprostijo delci stroncija, bakra, barija, svinca ...

Ljubljana, 29. 12. 2017 10.19 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Saša Senica
Komentarji
137

Veste, v kakšne kemijske elemente zrete, ko se, če se, navdušujete nad ognjemetom? Dejstvo je, da kar gre v nebo, slej kot prej pride na tla. No, še pred tem nekaj prav tako težkih kovin vdihnemo, ostalo pa dež spere v tla in vodo.

Pirotehnika je lahko zelo nevarna. Pokanje močno moti živali. A vseeno se številni z navdušenjem ozrejo v nebo, ko ga razsvetli ognjemet. A tu je še ena past.

Za rdečo barvo v ognjemetu praviloma poskrbi stroncij.
Za rdečo barvo v ognjemetu praviloma poskrbi stroncij. FOTO: Miro Majcen
Številke iz Nemčije so precej zgovorne. V Münchnu je ob vstopu v leto 2017 koncentracija delcev za nekaj minut po ognjemetu dosegla kar 26-kratno koncentracijo od dovoljene v EU, ki znaša 50 µg/m3.

Ognjemet močno onesnažuje zrak, ki ga dihamo, in kar gre v nebo, slej kot prej pride tudi na tla, od tam naprej v tla in vodo.

Agencija za okolje (Arso) je pred letošnjimi prazniki občine pozvala, naj se vzdržijo ognjemeta, nekatere občine so se res odločile, da za ta del praznovanja denarja ne bodo namenile, spet v drugih bo prihod novega leta naznanil tudi ognjemet.

V ognjemetu so težke kovine

Pozimi je zrak že sicer bolj onesnažen, saj se iz dimnikov vali dim, v katerem so zdravju nevarni delci PM, svoje dodata še promet in industrija. V določeni meri pa torej k poslabšanju kakovosti zraka pripomore tudi uporaba različnih pirotehničnih sredstev (predvsem ognjemet, niso pa nedolžne niti navadne iskrice).

Za doseganje različnih efektov in barv se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden, so našteli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Zelen je barij, seveda pa so v ognjemetu še številne druge kovine.
Zelen je barij, seveda pa so v ognjemetu še številne druge kovine. FOTO: AP
POSLEDICE ZA ZDRAVJE NEKATERIH KOVIN, KI SO TUDI V OGNJEMETIH

BAKER: pri prevelikih koncentracijah v telesu se kažejo posledice predvsem kot motnja delovanja živčnega sistema, poškodbe jeter in ledvic ter spremembe na roženici
ŽELEZO: prevelika količina železa v telesu lahko povzroči hude prebavne motnje, metabolične acidoze, šok, poškodbe jeter in v hujši obliki celo cirozo jeter
SVINEC: ima negativne učinke na zdravje, vpliva na krvotvorni sistem, centralni živčni sistem, ledvice, okostje, rodila, povzroča okvare plodu

Te (težke) kovine namreč dajejo ognjemetom svoje barve – modro povzročajo baker in njegove spojine, stroncij in njegove soli v eksploziji iskre obarvajo v rdeče barve in je zato v pirotehniki pogosta sestavina, rdečo barvo povzroča tudi litij, belo barvo povzročata magnezij in aluminij, svetlo zeleno barij in njegove soli ... V ognjemetu sta tudi kalij in aluminij oziroma njuna perklorata, zaradi katerih ognjemet sploh poleti v nebo.

Ob eksploziji nastanejo različno veliki delci

Pri eksploziji se te kemikalije silovito sprostijo v zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in zelo majhnih trdnih delcev. Vidimo jih le, če se na njih kondenzira vlaga –  nastane megla, ki je najbolj vidna nekaj minut po začetku ognjemeta, so navedli na NIJZ.

Te delce po pojasnilih Arsa ločimo po velikostnih razredih: PM10 – grobi delci z aerodinamičnim premerom med 2,5 µm in 10 µm (mikrometrov), PM2.5 – drobni delci z aerodinamičnim premerom pod 1 µm in 2,5 µm, PM1.0 – fini delci z aerodinamičnim premerom pod 1 µm, UFP – ultra fini delci z aerodinamičnim premerom pod 0,1 µm. Za primerjavo lahko navedemo, da ima povprečen človeški las premer od 50 do 70 mikrometrov.

V glavnem velja, da se manjši in svetlejši delci zadržujejo v zraku dlje časa. Večji delci (s premerom večjim kot 10 mikrometrov) se zadržujejo v atmosferi nekaj ur, medtem ko manjši (manjši od 2,5 mikrometra) lahko ostanejo v atmosferi več tednov. Iz atmosfere jih navadno odstranijo padavine.

Podatki so zgovorni

Za delce PM10 je predpisana dnevna mejna vrednost, urna mejna vrednost pa ni določena. ''Ker je povišanje, ki ga lahko pripišemo vplivu ognjemetov, omejeno na obdobje nekaj ur, ne moremo govoriti o povečanju glede na dovoljene vrednosti. Ravni delcev zaradi ognjemetov so zelo odvisne od meteoroloških pogojev in se še posebej povečajo ob stabilni vremenski situaciji z izrazitejšo temperaturno inverzijo,'' so za 24ur.com pojasnili na Arsu.

Potek urnih koncentracij ob prehodu v leto 2017, ki kažejo, da so se na nekaterih merilnih mestih že tako povišane ravni povečale še za faktor tri.
Potek urnih koncentracij ob prehodu v leto 2017, ki kažejo, da so se na nekaterih merilnih mestih že tako povišane ravni povečale še za faktor tri. FOTO: ARSO

Ob koncu leta 2016 so bile ravni delcev povišane in so na večini merilnih mest presegale dnevno mejno vrednost. Situacijo so poslabšali še ognjemeti ob prehodu v leto 2017. Na merilnem mestu Ljubljana-Bežigrad so bile tako izmerjene sledeče koncentracije:

– 30. 12. 2016: 50 µg/m3

– 31. 12. 2016: 87  µg/m3

– 1. 1. 2017: 134  µg/m3

– 2. 1. 2017: 53  µg/m3

Dnevna mejna vrednost za delce znaša 50  µg/m3. Na Arsu so še dodali, da se ob uporabi pirotehničnih izdelkov močno povišajo tudi ravni posameznih kovin.

Delci, nevarni za zdravje

Delci, ki imajo aerodinamični premer manjši od 10 µm, prodrejo v dihalne poti (respirabilni delci). Manjši delci seveda prodrejo še dlje. Z vdihavanjem ti očem nevidni delci prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč prehajajo v krvni obtok. S krvnim obtokom se raznesejo po telesu in dosežejo vsa tkiva ter lahko vstopijo v celice. Našli so jih v vranici, jetrih in bezgavkah, pa tudi v možganih. V celicah lahko povzročajo vnetja in različne poškodbe celičnih struktur (oksidativni stres in/ali nezaželene kemijske reakcije).

''Epidemiološke študije so pokazale vplive izpostavljenosti ultra‐finim delcem v zunanjem zraku na respiratorni in kardiovaskularni sistem, živčni ter imunski sistem (2,3). Raziskave so pokazale tudi, da obstaja tveganje škodljivega vpliva izpostavljenosti ultra-finim delcem na embrionalni razvoj. Vse več je dokazov, da pri izpostavljenih poškodujejo DNK (najbolj zaradi razvoja oksidativnega stresa, ali pa tudi direktno zaradi interference z DNK in vpliva na delitev celice). Zelo malo je znanega o dolgoročnih učinkih ultra‐finih delcev na zdravje.''

Posebno tveganje z vidika vplivov na zdravje lahko predstavljajo ultra-fini delci za otroke, mladostnike, nosečnice in starejše ljudi ter bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter sladkorne bolnike, so navedli na NIJZ.

Za zdravje so po pojasnilih Arsa še posebej nevarne kovine, ki jih vsebuje ognjemet (železo, baker, svinec, kadmij, nikelj, arzen, živo srebro), saj poškodujejo dedni material, povzročijo vnetje. Če delci vsebujejo težke kovine, je njihova toksičnost še večja.

En sam ognjemet nas seveda ne bo ubil, in dejstvo je, da so nekateri prebivalci v Sloveniji in drugod po svetu izpostavljeni še hujšemu in dolgotrajnešemu onesnaženju zraka, ki bi sicer morala biti prioritetna težava, da bi čim prej našli ustrezne rešitve. Iz študij je namreč razvidno, da je učinek PM10 na zdravje odvisen od koncentracije in časa izpostavljenosti. Dolgotrajna stalna izpostavljenost ima neprimerno večji vpliv na zdravje kot občasna kratkotrajna izpostavljenost večjim koncentracijam PM10. Zato kakršnokoli zmanjšanje koncentracije delcev v ozračju predstavlja pomembno izboljšanje za zdravje prebivalcev, so poudarili na Arsu.

Obstajajo številni pozivi, da bi ognjemet postal bolj ''zelen'', da bi torej uporabljali bolj prijazne sestavine, druga rešitev pa seveda je, da bi pripravili drugačno svetlobno predstavo.

Delce lahko vidimo tudi s prostim očesom, ko se zaradi njih pojavi dim.
Delce lahko vidimo tudi s prostim očesom, ko se zaradi njih pojavi dim. FOTO: AP

Ne le onesnaženje zraka, ognjemet povzroča tudi zvočno onesnaževanje

Poleg zgoraj opisane težave, ne bi smeli zanemariti niti trenutnega zvočnega onesnaževanja, ki ga povzroča pokanje. Znova lahko opozorimo, da gre za časovno zelo omejeno onesnaževanje s hrupom, a nekateri preobčutljivi ljudje (predvsem pa živali) ob pokanju občutijo tesnobo in stres.

Onesnaževanje z okoljskim hrupom je sicer posledica cestnega, železniškega in letalskega prometa, različnih siren, obratovanja industrijskih naprav, gradnje in drugih človekovih dejavnosti na prostem, košnja trave, nekatere moti tudi zvonjenje in pasji lajež. Po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) lahko dolgotrajna izpostavljenost hrupu negativno vpliva na človekovo zdravje. Škodljivi učinki se kažejo v motnjah spanja, povečanemu tveganju za bolezni srca in ožilja, povečani vznemirjenosti, zmanjšani uspešnosti pri delu in učenju, negativnemu vplivu na mentalno zdravje idr.

Ne nazadnje pa od pirotehnike ostanejo tudi odpadki. Na letni ravni od ognjemeta in drugih pirotehničnih sredstev nastane kar nekaj ton odpadkov.

 

 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (137)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

BogiEmil
19. 01. 2018 15.43
-2
Kaj so to zaeni, kateri so proti ognjemetom, pa to je lepo, človek se sprosti in malček pozabi na tegobe, toti pa takoj ukinit ognjemete, ja pajade pa naj ukinejo parke to me šele moti, ko se ptiči derejo že ob 4 zjutraj in me budijo, a to pa ne, joj, komaj čakam, da Janša pride in zapre vse parke ali pa da jih pozida, potem bo pa mir.
tornadotex
16. 01. 2018 15.52
Pri nas ,sedaj po novem letu,solata veliko boljše raste.....
Zrkizz
02. 01. 2018 08.32
+5
Prosim naj se vse to prepove, vsakrsno pirotehniko, kazni pa recimo od 3000€ za en pok.
Seni70
01. 01. 2018 21.37
+7
Dragi ljudje, a veste, kaj sta stroncij in barij? Svaka vam čast vsem tistim, ki bolano zagovarjate "pokanje". Raje ves ta denar namenite tistim, ki ob takih prazničnih priložnostih nimajo niti za hrano, pa niso sami krivi. Res, Slovenci smo prava Banana republika. Večina ima IQ čajne lučke....
mak0521
30. 12. 2017 18.57
+3
Seveda nas moti... ampak, dokler je dovoljeno, kaj naj??? V teh dneh je grozno, kot bi bili na bojni fronti. Ne razumem te potrebe po pokanju
fredericofelini
30. 12. 2017 18.41
-1
novinarska burka v pesku so skoz ognjemet je enkrat na leto pa ni obvezno biti prisoten
mak0521
30. 12. 2017 18.58
+2
Tudi če nisi prisoten, je v vsakem mestu, kjer je ognjemet še naslednji dan obupen zrak.
CIGU MIGU
30. 12. 2017 16.17
+1
saj ne plačajo županski šerifi tega spektakla
Goky
30. 12. 2017 16.00
-8
Je mnogo drugih zadev bolj škodljivih kot ognjemeti. Malo lesnega oglja, solitra in žvepla ni tako škodljivo. Nekateri pa raziskujejo, da dobijo plačo in iščejo dlako v jajcu.
Seni70
01. 01. 2018 21.34
+5
STRONCIJ, BARIJ, BAKER, SVINEC???? Malo boš moral pogledati, kaj pomenijo ti pojmi....Očitno si eden tistih, ki takoooo radi uporabljajo pirotehnična sredstva. A se sploh zavedaš, kaj je stroncij in barij? Verjetno ne. Če bi vedel, ne bi pisal takih floskul.
JugoslavLjubi?
29. 12. 2017 21.40
+7
prepovedat to nujno!
srebrnibreg
29. 12. 2017 21.52
-7
Pa dajmo prepovedat pohode v gore, ker se je že preveč ponesrečilo in ubilo pri tem, dajmo kolesa prepovedat, ker je že bilo z njimi preveč poškodovanih in mrtvih, prepovejmo vožnjo z avtomobilom, ker je z njimi preveč poškodovanih in mrtvih, pa delo s traktorji, ker je preveč poškodovanih in mrtvih pri delu z njimi.....
zefa20
29. 12. 2017 19.42
+7
Ha ha ha, ti kvazi strokovnjaki lahko govorijo in lažejo karkoli hočejo, če bom hotel spustiti raketo jo bom pa se lahko postavijo na glavo. Z tem pa že več kot pretiravajo in se iz leta v leto ponavljajo kot stara plošča, ko pride novo leto se bomo vsi zadušili zaradi ognjemetov ki trajajo max. 20 do 30min, ko pride 1.maj bomo umrli zaradi prvomajskih kresov......... in tako naprej. To da pa gre vsako leto v zrak na milijone kubikov strupenih plinov samo iz Šoštanjske termoelektrarne, iz Esal Anhovo kjer vsako leto skurijo na tone in tone odsluženih pnevmatik in še ogromno takih primerov v Sloveniji poznamo, tukaj pa ti nekdo nabija za neke rakete!
Kajcikajci
29. 12. 2017 19.48
-2
double_m
29. 12. 2017 19.29
+15
V Zagorju že nekaj let nimamo več ognjemeta za novo leto, domačih pirotehnikov je pa bore malo. Dejansko novo leto izgleda precej bogo z vidika ognjemetov. Kako je torej možno, da je v Zagorju največja koncentracija delcev PM10?
big brother
29. 12. 2017 21.26
+2
Napiš na Arso gospodu, ki laže skos po tv in zavaja narod.
grevid
29. 12. 2017 19.28
-2
Ukinimo avtomobile?! In tovarne pa nevem se kaj. To je enkrat al pa par krat na leto, ostale stvari pa vsak dan ki nobenga ne brigajo.
mak0521
30. 12. 2017 18.59
+6
Te stvari potrebujemo, ognjemetov in petard pa niti slučajno (razen ,če je to edina stvar, ki te dela samozavestnega)
murkecc
29. 12. 2017 18.58
-10
Brez ognjemeta ni novega leta.
Kajcikajci
29. 12. 2017 19.49
-3
Uporabnik 1017
29. 12. 2017 18.55
-1
A so tile majstri za javno zdravje že izmerili nanodelce nad roštiljem na Prešernovem trgu v Ljubljani, ki dela 10ur dnevno že cel mesec??? Al so čevapi tolk dobri da je vseen za nanodelce???
Kajcikajci
29. 12. 2017 19.49
-1
ecnarf
29. 12. 2017 18.53
+9
Vso to pirotehniko obdavčit 1000% še bolje bi pa bilo vso prepovedat. Uboge živali ki to doživijo poka kot bi bili na fronti
beyblademaster
29. 12. 2017 19.07
-3
Kristjan Miklič
29. 12. 2017 19.17
+3
Se strinjam s tabo to pirotehniko bi bilo najboljše prepovedati in da narrdijo tako da otroci ne pridejo do nje
Kajcikajci
29. 12. 2017 19.50
-4
kopalisce
29. 12. 2017 18.52
-1
Ognjemet je 1-3 krat letno. Odvisno od priloznosti. V peskovniku se otroci igrajo od maja do konca septembra. Te bedarije nam prodajajo buce, ki so prepisale vse izobrazevalne teste in sedaj ne znajo drugega kot mesanje megle.
Janez_53
29. 12. 2017 18.57
+7
Ker si že tako pameten (le kdo si nadene ime "kopalisce"???): nevarne snovi, ki se sprostijo ob ognjemetu, NEPOSREDNO VDIHNEŠ, kar vseeno ni enako, kot če otrok brska po pesku. Vsaj preberi članek.
zefa20
29. 12. 2017 19.46
+4
Janez če se nekdo igra v peskovniku v katerem je vsebnost svinca in podobnih škodljivih snovi in se v tem peskovniku igra skozi celo leto, potem je ta ognjemet pljunek v morje proti temu škodljivemu peskovniku.
Kajcikajci
29. 12. 2017 19.50
+2
Uporabnik 1017
29. 12. 2017 18.46
-1
Nacionalni inštitut za javno zdravje, pa a res nimajo pametnejšega dela kot da se ukvarjajo z 10 minutnim ognjemetom na leto. Ti isti "strokovnjaki" pa se v službo seveda peljejo z avtom vsak dan pol ure tja pol ure nazaj. ampak ti "njihovi" delci seveda ne štejejo.
Janez_53
29. 12. 2017 18.58
+2
Kajcikajci
29. 12. 2017 19.52
-1
Pa tudi na izlete ne grejo in na morje ne, pa nikamor.... ja me prav zanima. Ti delci jih pa ne zanimajo. Naj bojo doma.
Ciymbalta
29. 12. 2017 18.37
-1
Ah naši sam paniko delajo smo pač janezeki
Kajcikajci
29. 12. 2017 19.52
-4
andrej2004
29. 12. 2017 17.41
+1
In ko spijemo kozarček ali dva, je kombinacija s temi spojinami smrtna. Nasvidenje drugo leto.
Kajcikajci
29. 12. 2017 19.52
-4
srebrnibreg
29. 12. 2017 17.20
+8
Kako le kakšen Hong Kong, Peking, mesta v Avstraliji in podobni preživijo ognjemet kateri trajajo v takšni veličini kot pri nas v celi Sloveniji.
Kajcikajci
29. 12. 2017 18.54
-2