Čas za Zemljo

Onesnažen zrak: tihi ubijalec, ki letno ubije tri milijone ljudi

Ljubljana, 24. 04. 2017 14.48 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek
Komentarji
32

Po nekaterih izračunih naj bi kar 92 odstotka vsega svetovnega prebivalstva živelo na območjih, kjer je zrak onesnažen. V Sloveniji se sicer kakovost zraka ne poslabšuje, še vedno pa imamo težave z ozonom in trdimi delci. Tudi na tem področju sprejemamo vrsto ukrepov, da bi preprečili posledice onesnaženega zraka na naše zdravje, ki ogroža celo telo.

V prostorih Agencije RS za okolje (Arso) je danes potekala že 8. Eko konferenca, tokrat pod naslovom 'Med predpisi in zrakom, ki ga dihamo'. Namen konference je bil opozoriti na dobre prakse varovanja okolja in vse močnejšo soodvisnost ekologije in ekonomije. Glede na vse okoljske dejavnike zrak najbolj vpliva na naše počutje, zato je ključno, da ga zaščitimo in preprečimo njegovo onesnaženje, so poudarili v uvodu v konferenco.

Šoltes: Zrak tihi ubijalec

Osrednji govorec je bil evropski poslanec Igor Šoltes (Evropski Zeleni), ki je v uvodu poudaril, da je zrak tihi ubijalec. Pri tem je imel seveda v mislih onesnažen zrak in premalo aktivno politiko, s katero ne poskrbimo za dovolj ukrepov, s katerimi bi preprečili onesnaženje zraka brez katerega živa bitja ne moremo živeti.

Evropski poslanec Šoltes je opozoril, da se tudi globalno spreminjajo zadeve. Svetovne analize so namreč pokazale, da je Kitajska postala največji investitor na svetu v obnovljive vire energije, saj se zave problematike onesnaženja okolja. Po nekaterih ocenah naj bi lani za izboljšanje kakovosti zraka namenila slabih 27 milijard dolarjev (slabih 25 milijard evrov), kar naj bi bilo dvakrat toliko kot je za iste ukrepe namenila ZDA. Pri tem je Šoltes opozoril, da zna biti ta znesek letos precej manjši, saj je novi ameriški predsednik Trump jasno pokazal, v katero smer bo šla njegova okoljska politika. Po besedah Šoltesa in seveda izsledkov svetovnih analiz imajo trenutno najslabšo kakovost zraka v Indiji, kar je zelo zaskrbljujoče.

Včasih pozabimo, da je pomembna tudi kakovost zraka v zaprtih prostorih, še posebej, če se zavemo, da preživimo v zaprtih prostorih več kot štiri petine dnevnega časa.
Včasih pozabimo, da je pomembna tudi kakovost zraka v zaprtih prostorih, še posebej, če se zavemo, da preživimo v zaprtih prostorih več kot štiri petine dnevnega časa. FOTO: Thinkstock

Stanje se izboljšuje, problematična ostajata ozon in delci

Zadnja leta se stanje kakovosti zraka ne poslabšuje, pač pa se izboljšuje, so se strinjali govorci. K temu poleg rednih, ustreznih in kakovostnih meritev ter analize teh podatkov vplivajo tudi različni ukrepi, ki jih sprejemamo na lokalni, nacionalni ravni, na nivoju Evropske unije ter tudi širše, saj zrak ne pozna meja in posledice onesnaženja zraka na nekem območju se poznajo tudi v drugih državah. Kljub temu, da se stanje izboljšuje, pa problem ostajajo povišane koncentracije ozona ter presežene vrednosti delcev PM. Kot je v svoji predstavitvi dejala Tanja Koleša z Arsa, Slovenija v zadnjih letih le za ozon in delce ne dosega skladnosti s predpisanimi vrednostmi, medtem ko so koncentracije ostalih onesnaževal nižje od mejnih oziroma ciljnih vrednosti.

Kar 92 odstotkov vsega prebivalstva diha onesnažen zrak

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku v letu 2012 po svetu umrlo tri milijone ljudi, kar predstavlja 5,4 odstotka vseh smrti. Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v EU.

Po nekaterih ocenah naj bi kar 92 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva dihalo onesnažen zrak, samo zaradi onesnaženega zraka pa naj bi letno po nekaterih ocenah umrlo tri milijone ljudi, po nekaterih pa celo dvakrat toliko. Poslanec Šoltes sicer zatrjuje, da si Evropski Zeleni prizadevajo za aktivno evropsko politiko, vendar njihove pobude ne naletijo na plodna tla. Potrebujemo ambicioznejše, konkretnejše ukrepe, je poudaril Šoltes in dodal, da je Evropska komisija obljubila bolj drzne ukrepe, a jih je omilila. To je evropski poslanec pospremil z naslednjimi besedami: "Junckerjeve obljube so se stopile kot ledeniki zaradi globalnega segrevanja." Šoltes je še opozoril, da žal še vedno vse prepogosto bijemo bitka med industrijo in velikimi onesnaževalci ter tistimi, ki bi naše naravne dobrine radi zaščitili.

Evropski poslanec še ugotavlja, da je Evropa trenutno v fazi, ko ji je dobro, a je v resnici zelo ranljiva. Kot da je v neke vrste balončku, speča Trnuljčica, ki je ene sanje že do sanjala, novih sanj pa še nima. In tu bo, po njegovem mnenju, potrebno sprejeti veliko konkretnih potez in pametnih ukrepov, da ne bomo vedno znova presenečeni, ko se bo nekaj zgodilo.

Onesnažen zrak ogroža celotno telo

Ena od govornic na konferenci je bila Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je izpostavila velik vpliv onesnaženega zraka na naše zdravje. Kot je dejala, so bili v zadnjih desetletjih dodobra raziskani in objavljeni različni patobiološki učinki onesnaževal zunanjega zraka na dihala ter srčno-žilni sistem, so pa nedavno dokazali tudi povezanost med onesnaženostjo zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. V bistvu je zaradi vdihavanja onesnaženega zraka ogroženo celotno naše telo, poudarja Perčičeva, pri čemer ima onesnažen zrak posledice tako za otroke kot odrasle. Vse več je tudi epidemoloških dokazov, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom v zraku vpliva na inzulinsko odpornost in sladkorno bolezen tipa 2, še pojasnjuje Perčičeva. Za slednji (bolezni centralno živčnega sistema ter sladkorno bolezen) pri nas tako hudega onesnaženja nimamo, pravi Perčičeva, a dodaja, da za vse ostalo razlogi za skrb so. "Vse se začne v pljučih, ko vdihavamo onesnaževala," še pravi.

Tri poglavitne patobiološke poti, ki povezujejo izpostavljenost delcem različnih velikosti z dihalnimi obolenji, srčno-žilnimi obolenji, nevrološkimi obolenji in okvaro metabolizma s sladkorno boleznijo tipa 2.
Tri poglavitne patobiološke poti, ki povezujejo izpostavljenost delcem različnih velikosti z dihalnimi obolenji, srčno-žilnimi obolenji, nevrološkimi obolenji in okvaro metabolizma s sladkorno boleznijo tipa 2. FOTO: Simona Perčič (NIJZ)

Večino časa preživimo v zaprtih prostorih, a pozabljamo na kakovost notranjega zraka

Miha Tomšič z Gradbenega inštituta ZRKM pa je na konferenci opozoril, da se vse premalo zavemo, da je poleg zunanjega zraka pomemben tudi zrak v bivalnih in delovnih okoljih, saj človek kar 85 odstotkov svojega časa preživi v zaprtih prostorih. Za naše zdravje in počutje je še pomembnejša kakovost notranjega zraka, opozarja Tomšič in dodaja, da mnoge raziskave kažejo na povezavo med kakovostjo notranjega zraka in sindromom bolne stavbe. "Določene lastnosti notranjega zraka lahko vplivajo na nastanek gradbenofizikalnih oziroma biogenih poškodb na notranjem stavbnem tkivu, ki potencialno ogrožajo tudi zdravje uporabnikov stavbe," pravi Tomšič, ki je predstavil tudi ukrepe, kako poskrbeti za boljšo kakovost notranjega zraka.

Ob zaključku konference je Jože Jurša z Direktorata za okolje predstavil načrte za kakovost zraka, ki so jih sprejeli pred tremi leti, a potrebujejo nadgradnjo z novimi ukrepi. In sicer je predstavil tri stebre ukrepov: problematika ogrevanja stavb in malih kurilnih naprav, problematika prehoda k trajnostni mobilnosti ter sklop drugih ukrepov, med katerimi so tudi tehnološke inovacije za kakovost zraka. Jurša je opozoril na nujnost spodbud države za zamenjavo zastarelih avtobusov mestnega potniškega prometa in spodbude za zamenjavo zastarelih komunalnih vozil. Prav tako kot enega od učinkovitih ukrepov izpostavlja vpeljavo učinkovitega sistema izposoje koles na vseh območjih, kjer imajo onesnažen zrak, ter spodbujanje ukrepov za preboj elektromobilnosti. Država mora, tako Jurša, zagotoviti tudi spodbude za nakup toplotnih postaj za priključevanje novih uporabnikov na daljinsko ogrevanje, večje spodbude države za zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav s sodobnejšimi in okolju prijaznejšimi rešitvami ter celoviteje pristopiti k obvladovanju lesne biomase za ogrevanje.

Izpusti onesnaževal v zrak so se v zadnjih treh desetletjih pri nas močno zmanjšali, kljub temu izziv za prihodnost predstavljajo dušikovi oksidi, več kot polovico vseh izpustov pa predstavlja promet.
Izpusti onesnaževal v zrak so se v zadnjih treh desetletjih pri nas močno zmanjšali, kljub temu izziv za prihodnost predstavljajo dušikovi oksidi, več kot polovico vseh izpustov pa predstavlja promet. FOTO: Thinkstock

Boštjan Paradiž z Arsa pa je predstavil cel nabor ukrepov, s katerimi lahko vsak od nas posameznikov prispeva k čistejšemu zraku. Namreč, čisto vsak od nas ima to moč, da nekaj spremeni, na strani države in stroke pa je, da ljudi informira, izobrazi, spodbudi in seveda omogoči, da ravnajo ekološko. "Stroka mora tej problematiki nameniti večjo težo," je v uvodu poudaril Paradiž in izpostavil, da se v Sloveniji kar polovica končne energije za ogrevanje dobi iz lesne biomase, kar je kar 10-krat več kot na primer v Nemčiji. Zato pa za kakovost zraka predstavljajo tako velik problem zastarele kurilne naprave. "V Sloveniji imajo male kurilne naprave za ogrevanje gospodinjstev dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev, cestni promet pa prispeva desetino," opozarja Paradiž in dodaja, da je za korenito zmanjšanje izpustov delcev zaradi ogrevanja potrebno predvsem zmanjšati toplotne izgube stavb in zamenjati zastarele kurilne naprave na les. Je pa Paradiž spodbudil vse državljanke in državljane tudi k razmisleku o izbiri prometnega sredstva ter izpostavil okolju prijazne tehnike vožnje, ki ne prinesejo le okoljskih prednosti, pač pa se učinek pozna tudi v denarnici.

Čas za Zemljo
Čas za Zemljo FOTO:
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (32)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Transformerji
26. 04. 2017 13.03
Tihi ubijalec, ki letno pobije več kot 3 MILIJONA ljudi. Torej se jih rodi mnogo več, ker nas je vedno več. Le kako se življenska doba daljša???
hotchilipoper
25. 04. 2017 14.12
+3
Ko boste pogledali v modro nebo,ki je prepleteno z belimi črtami,no tisto vdihavate,kaj to je, pa vprašajte vlado
laycan
25. 04. 2017 13.45
+0
aha,bliža se prvi maj,tako da prepovedat kurjenje kresov,ker s tem onesnažujemo zrak,dokler si narod ne bo mogel privoščit kurilca,oziroma današnji trend,toplotne črpalke,bo pač kuril na drva,žal.a cigareti ne onesnažujejo okolja,pa raznorazni spreji pod pritiskom,laki..itd....
ni_mi_vse_eno
24. 04. 2017 22.15
+0
Res je zrak onesnaže, ker se spomladi požiga vse mrtvo na njivah in travnikih. - se pritožujemo, medtem, ko kadimo čike - ta onesnažen zrak nas bo še pokončal.
draghci
24. 04. 2017 20.46
+6
Kaj pa kemtrali, letala, ki nas vsak dan intenzivno špricajo s aluminijem, , barijem, stroncijem.....To je zame trenutno največjo okoljevarstnotni problem. Čista katastrofa.
Kariss
24. 04. 2017 20.19
-2
Mi smo letos kupili ultrazvočni 120 inhalator za razne viruse in prehlade pa ga še za to uporabljamo. Od takrat nihče v družini ni bil bolan, tako da nas ne skrbi ta onesnaženost.
laycan
25. 04. 2017 13.38
+1
bi vam priporočal nakup potapljaške obleke,kisikovo jeklenko,zapret okna ,se počit pred tv,in pač nekoč umret.
tomjaz
24. 04. 2017 18.18
+1
pozabljamo na notranjost zraka... če pa nimajo sobnih rastlin, ki čistijo zrak.
murate
24. 04. 2017 17.47
+8
trdo ima nekdo glavo in ne gre nič pametnega not in še manj ven,trdne delce pa vdihujemo davkoplačevalci ,ker razna teleta na arsu in še kje ne delajo drugega kot bogu čas kradejo in prodajajo okoljevarstvena dovoljna ,,pod mizo,, .
draghci
24. 04. 2017 22.32
+1
HorstWiesel
24. 04. 2017 17.35
+1
Zmanjšat promet
periot22
24. 04. 2017 16.42
+7
Bogataši kurijo odpad lakiran les iverke vzemite pod dobro glede privatni ker ki izdelujejo pohištvo kurijo veš odpad in zastrupljajo vse okoli sebe!
ni_mi_vse_eno
24. 04. 2017 22.15
+0
najlepše gori iveral, da več kot bukova drva. :)
BildiTheEmperor
24. 04. 2017 16.38
-1
Ljudje vsak dan dihajo strupen zrak, motijo jih pa neurejeni privatni objekti.
GlavniModerator
24. 04. 2017 16.31
+5
sej nas je 7 miljard, big dil
Ramzess
24. 04. 2017 17.19
V bistvu že 8 milijard, če ne nekaj več. Ta stara mantra z 7 milijardami je že zdavnaj zastarela.
bin laden
24. 04. 2017 16.18
+2
Pjonyang i poskusi zastruplajo
križnagorc
24. 04. 2017 16.16
-3
Mogoče res, ampak nas je enostano preveč. narava bo naredila svoje!
vladaricaumov
24. 04. 2017 15.57
+9
A s kemtrejli naj bi nam kao pomagal.
SAKITUMI
24. 04. 2017 15.54
-2
...NA Šri Lanki..... ne V .... tko mimgrede....
GlavniModerator
24. 04. 2017 16.32
+4
jonbonslon
24. 04. 2017 16.46
-1
moderator,serješ v svoj krožnik!kako se napiše Slovenščina?
GlavniModerator
24. 04. 2017 16.55
+1
ce smo ze pr tem, s cim se zacne vsak stavek? Eno so komentarji, drugo pa prispevek, pri katerih se smatra, da imajo prepisovalci novic nek osnovn nivo razumevanja slovenscine
jonbonslon
24. 04. 2017 20.49
-1
ja potem pa začni stavek z veliko ne...kozica uči lonec.....
laycan
25. 04. 2017 13.47
+1
laycan
25. 04. 2017 13.48
+1
jaok
24. 04. 2017 15.53
-4
pa sj ns je itak preveč,kaj se sekiraš
Prototip
24. 04. 2017 15.53
+6
Arso skrbi onesnažen zrak,,zpiz skrbi preveč dolga življenska doba upokojencev?? pa dajte se že odloćit,kaj bi radi,,,
LažnivihAmeriskih24ur
24. 04. 2017 15.52
+15
kako bo vlada to zrihtala ,ce pa se Bavčarja ne morjo zapret!!!!!!!!!!
jonbonslon
24. 04. 2017 15.51
+1
ne izgubljajte časa in ne sprejemajte vrste ukrepov j več ksno....
Ana Sols
24. 04. 2017 21.01
-1