Ozonski plašč nad najbolj poseljenimi območji Zemlje se tanjša

Del zaščitnega ozonskega plašča se tanjša nad območji na Zemlji, ki so najbolj poseljena, ugotavljajo znanstveniki. To se dogaja, medtem ko se ozonska luknja nad Antarktiko zmanjšuje. Znanstveniki sumijo, da so tanjšanje ozonske plasti povzročili spremenjeni zračni tokovi, ki so posledica podnebnih sprememb. 

V preteklosti smo največjo izgubo ozonske plasti zaznali nad Antarktiko, a se je luknja tam začela manjšati, odkar so z Montrealskim sporazumom prepovedali uporabo kemikalij, ki so povzročile razkroj ozonskega plašča. Nove raziskave pa so zdaj razkrile, da se zaščitna ozonska plast nad območji, ki ležijo na nižji zemljepisni širini, tanjša. Najbolj zaskrbljujoče je ob ekvatorju, kjer sonce sveti močneje in kjer živi na milijarde ljudi. 

V raziskavi, ki so jo objavili v reviji Atmospheric Chemistry and Physics, so združili meritve atmosferskega ozona iz 11 različnih podatkovnih nizov in tako ustvarili bazo podatkov za zadnjih 30 let. Preverili so nivoje ozona na območju med 60. vzporednikoma zemljepisne širine – gre za območje, ki obsega vse od Skandinavije, Rusije in Aljaske na severu pa vse do konice Južne Amerike na jugu. 

Zakaj se je ozonski plašč začel tanjšati na teh območjih, znanstveniki še ne vedo, vendar pa sumijo, da bi lahko tanjšanje plasti povzročila kemikalija diklorometan, ki se nahaja v odstranjevalcu barve in aerosolnih razpršilcih, pa tudi spremembe v kroženju zraka zaradi podnebnih sprememb.

Članica mednarodne skupine znanstvenikov Joanna Haigh z londonskega Imperial Collegea svari, da to ni spodbudna novica za boj proti kožnemu raku. "Skrbi nas. Čeprav je bil Montrealski protokol uspešen pri reševanju zgornje stratosfere, pa se dogajajo druge stvari, ki jih ne razumemo," je dejala. 

Zemlja iz zraka

Znanstveniki sumijo, da so tanjšanje ozonske plasti povzročili spremenjeni zračni tokovi, ki so posledica podnebnih sprememb. (Foto: iStock)

Ozon nastaja s kemijsko reakcijo v atmosferi nad tropi, nato pa se porazporedi proti poloma s pomočjo zračnih tokov. Toda segrevanje ozračja bi lahko okrepilo te tokove, kar pomeni, da se več ozona koncentrira na polih, medtem ko ga v nižjih zemljepisnih širinah ostaja manj. Drugi razlog bi lahko bil v kemikaliji diklorometan, saj so se vrednosti te v ozračju v zadnjem desetletju podvojile. Montrealski sporazum uporabo te kemikalije ni prepovedal, prav tako pa ni znano, zakaj se je njena raven tako drastično povečala.  

"Da bi ugotovili, katere ukrepe moramo sprejeti, da bi preprečili nadaljnje tanjšanje, moramo razumeti, kaj povzroča ta trend," pa pravi Anna Jones, britanska atmosferska kemičarka. Znanstveniki so tako opozorili, da bi uresničitev groženj ZDA, da bo oklestila sredstva za satelitski program monitoringa, lahko imelo pogubne posledice za ves svet.

Ozonski sloj je vitalen zaščitni plašč okrog Zemlje, ki nastaja med 10 in 50 km nad njeno površino, največjo gostoto pa doseže pri 25 km višine nad morsko gladino. Ščiti nas pred škodljivimi UV-žarki.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 0
Več komentarjev