Podnebne spremembe bi lahko zmanjšale pridelek pšenice, riža in koruze

Podnebne spremembe, ki so eden večjih izzivov sodobnega časa in bodo v prihodnje še bolj izrazite, imajo lahko neugoden učinek na pšenico, riž in koruzo – pridelke, ki so ključnega pomena za preživetje človeka, ugotavljajo znanstveniki. Višje temperature, tudi za stopinjo Celzija, namreč vodijo v manjšo pridelavo hrane.

Pšenica

Naraščajoče temperature bi lahko negativno vplivale na svetovni pridelek pšenice, riža in koruze. (Foto: iStock)

Znanstveniki so svoja dognanja pripravili na podlagi 70 študij o globalnem segrevanju in kmetijstvu, njihove ugotovitve pa je povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Analizirali so že opravljene raziskave, v katerih so bile uporabljene različne metode, od simulacije, kako se bodo pridelki odzvali na temperaturne spremembe globalnega in lokalnega obsega, do statističnih modelov, ki temeljijo na preteklih podatkih o vremenu in pridelku, do umetnih poskusov segrevanja na terenu.

Vse te metode "kažejo, da bi lahko naraščajoče temperature negativno vplivale na svetovni pridelek pšenice, riža in koruze", navaja poročilo, objavljeno v ameriški znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

Stopinja Celzija več – šest odstotkov pridelka manj

"Ocenjuje se, da bo vsako povišanje temperature za stopinjo Celzija zmanjšalo povprečni svetovni pridelek pšenice za šest odstotkov," dodaja poročilo. Pridelek riža bi se zmanjšal za 3,2 odstotka, pridelek koruze pa ob vsakem povišanju temperature za stopinjo Celzija za 7,4 odstotka.

Le soja medtem ostaja razmeroma odporna na podnebne spremembe. Soja in že omenjeni pridelki so sicer tisti, od katerih je človek najbolj odvisen, saj zagotavljajo dve tretjini človekovega vnosa kalorij.

Temperaturne spremembe bi sicer verjetno vodile v povečanje pridelka na nekaterih lokacijah, so še ugotovili znanstveniki, a ob tem poudarili, da je večinoma splošni trend na ravni celotnega planeta negativen.

Zaključili so z opozorilom, da mora svet razviti strategije za prilagajanje pridelkov in regij na segrevanje podnebja, da bi tako zagotovili zanesljivo preskrbo s hrano za vse bolj rastoče svetovno prebivalstvo.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 23
 
Jožajoža 22.08.2017 22:00:39
to se nas ne tiče. nekoč je slovenski kmet skrbel , da smo imeli samooskrbo, ga je skrbelo, če je bila suša,toča,nevihta, današnje kmete pa nič ne skrbi, samo da dobi visoko subvencijo ki nikakor ni vezana na pridelek. še radi so, če ni žetve,košnje,......ker potem ostane cela subvencija.
Več komentarjev