Podnebne spremembe vidne tudi pri nas: več je vročinskih valov, več suš, poplav ...

Menite, da se v Sloveniji podnebne spremembe še ne kažejo? Pomislite še enkrat. V zadnjih letih se nakazuje trend, da poleti vsaj na določenem območju opažamo suše, pozimi poplave. Več je t. i. tropskih noči, podaljšala se je rastna doba, kar je sicer dobra novica, a hkrati tudi slaba.

Podnebne spremembe so dejstvo, a hkrati tudi izziv, s katerim se mora spopasti človeštvo. Tako kot po svetu so tudi v Sloveniji že vidne posledice podnebnih sprememb. Tako se je podaljšala rastna doba, kar je tako dobra kot slaba novica, zagotovo je v zadnjih letih več vročinskih valov, pa tudi suš in poplav …

Temperatura se pri nas viša hitreje od svetovnega povprečja

Prizemna plast ozračja se je v Sloveniji v zadnjih 50 letih segrela za okoli dve stopinji Celzija. Temperatura se - porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih - pri nas viša hitreje od svetovnega povprečja, so zapisali na spletni strani Agencije za okolje (Arso).

Zakaj je temu tako, smo vprašali klimatologinjo z Arsa Mojco Dolinar: ''Pri svetovnem povprečju so upoštevane temperature po celi Zemlji, torej tako na kopnem kot nad oceani, ki pa se segrevajo manj. Če pogledate zemljevid, kako se je spreminjala temperatura po celi obli, je temperatura nad oceani bistveno nižja, saj so ti blažilci, saj se voda segreva počasneje. Mi pa smo bolj skriti od vpliva oceanov, zdaj za Alpami je bolj kontinentalni vpliv, zato je povprečje dviga temperature toliko večje.''

Povprečna letna temperatura zraka

Povprečna letna temperatura zraka, Slovenija, 1961-2015 (Foto: Arso)

Ni pa nujno, da povprečne temperature pri nas sovpadajo z dogajanjem na globalni ravni. Lansko leto je proglašeno za najtoplejše v moderni dobi merjenja temperatur, v Sloveniji pa ni bilo tako. Kot so zapisali na spletni strani Arsa, je bilo lansko leto po temperaturi zraka med najtoplejšimi, a je krepko zaostalo za rekordnim letom 2014 oziroma v gorah letom 2015.

Kaj pa padavine?

V Sloveniji so razlike v količini padavin med regijami zelo velike, saj v Julijskih Alpah dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. V obdobju 1961-2011 se je letna višina padavin na državni ravni zmanjšala za od dveh do štirih odstotkov, največji upad je bil v zahodni in južni Sloveniji, je razvidno iz podatkov, objavljenih na spletni strani Agencije za okolje.

Povprečna letna količina padavin

Povprečna letna količina padavin, Slovenija, 1961-2015 (Foto: Arso)

Za razliko od temperaturnih trendov so padavinski mnogo bolj raznoliki, predvsem med pokrajinami je spremenljivost večja. Kot pojasnjujejo na Arsu, so večja težava kakor spremenljivost letnih padavin odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, saj se ti kažejo kot suše in poplave.

Kako kaže?

Kako natančno lahko sploh ocenite, kaj se bo dogajalo v Sloveniji, glede na njeno raznolikost, majhno površino in umeščenost? ''Najlažje in najbolj natančno lahko ocenimo temperaturni dvig in pri tem lahko zatrdimo, da se bo dvignilo. Nekoliko težje ocenjujemo ostale vplive. Ne gre le za negotovosti pri ocenah o podnebju, ampak tudi negotovosti socialno-ekonomskega sveta - kako se bo razvijalo prebivalstvo, kaj bo z rabo tal. Teh negotovosti je ogromno. To vse vpliva predvsem na padavine, če se spremeni raba tal, se lahko spremeni padavinski vzorec. Pri ocenah, kaj se bo zgodilo s padavinami in ekstremnimi dogodki, smo bolj negotovi,'' je razložila Dolinarjeva.

Predvidena sprememba temperature

Predvidena sprememba povprečne letne, poletne in zimske temperature, ki so jo pripravili pri Evropski agenciji za okolje. (Foto: Arso)

Napovedi kažejo, da se bo v prihodnosti vsa Slovenija še naprej ogrevala. Do sredine stoletja bodo pomladi toplejše za 1,5 stopinje Celzija, vsi ostali letni časi pa celo za dve stopinji Celzija. ''V tem stoletju projekcije kažejo na porast povprečne letne temperature v Sloveniji med 3 in 4,5 °C nad povprečje obdobja 1971–2000 (EEA, 2016) po slabšem scenariju in porast med 2,5 in 3,5 °C ob ugodnejšem razvoju naraščanja toplogrednih plinov v ozračju,'' pojasnjujejo na Arsu.

Koruza med sušo

Poleti bo več suš, pozimi pa bodo poplave, kažejo napovedi razvijanja podnebja. (Foto: Reuters)

Je zaradi sprejema Pariškega sporazuma pričakovati, da bo obveljal boljši scenarij? Dolinarjeva ni tako zelo prepričana. ''Če bi se tega držali, bi lahko ostali pri nižjem dvigu, a glede na to, kako počasi to poteka … Zdaj, ta trenutek bi morali v akcijo, saj imajo toplogredni plini dolgo življenjsko dobo. Vsako leto, ko odlašamo, pomeni, da bo ta kvota ostala še 50 let v ozračju. Realno smo nekoliko bolj pesimistični, da gremo lahko tudi čez to mejo,'' je dejala.

Za padavine pa torej podnebni scenariji kažejo precej večjo negotovost, a večinoma velja, da bo količina padavin pozimi večja, a bo predvsem v obliki dežja, poleti pa manjša.

''Pri temperaturah lahko rečemo, da se bodo dvigale linearno, vse višje bodo, pri padavinah tega ni. Videti je, da se bo na nekaterih delih na letni ravni nekoliko znižala količina padavin, proti koncu stoletja pa je celo pričakovati, da jih bo več, odvisno od izpustov. Z večjo gotovostjo lahko govorimo glede letnih časov - poleti bo manj, pozimi več padavin. In to nas skrbi. Padavine potrebujemo poleti, ko je rastna doba in za pitno vodo. Pozimi: do zdaj so bile zimske padavine v snegu, v prihodnosti bodo v obliki dežja, kar pomeni poplave,'' je razložila in dodala, da se ta vzorec - poleti suše, pozimi poplave, v zadnjih letih že nakazuje.

Predvidena sprememba padavin

Predvidena sprememba letnih in poletnih padavin, ki so jo pripravili pri Evropski agenciji za okolje. (Foto: Arso)

Na vprašanje, ali se v naravi (pri rekah, podtalnici) na letni ravni že pozna upad padavin, je Dolinarjeva odgovorila, da se najbolj pozna na površinskih vodotokih, ker se hitreje odzovejo. ''Na letni ravni ni velikih sprememb, spreminja pa se sezonski cikel, to pa se pozna na rekah, ker se spreminja režim. Vpliva tudi na floro in favno, ker so te spremembe tako hitre, da se vrste težko prilagodijo. Pri podtalnici pa se to ne pozna, ker počasi reagira, na letni ravni se namreč količina padavin ni toliko spremenila in za podtalnico je pomembno ravno to. Pred nekaj leti, ko so bile zelo hude suše, je bilo v severovzhodni Sloveniji nekaj težav pri nekaterih vodonosnikih, a so padavine v drugih letnih časih to nadoknadile.''

Kaj pa sneg? Ga po nižinah sploh ne bo več?

Podatki o največji debelini snežne odeje po nižinah kažejo tendenco upadanja, v visokogorju je spremenljivost iz leta v leto velika. A iz tega, kot je zapisano na spletni strani Arsa, ne moremo sklepati, da pomanjkanje snega po nižinah pomeni tudi skromno snežno odejo v visokogorju. Za primer so navedli leto 2001, ko je bilo v visokogorju rekordno leto po debelini snežne odeje, po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Po nižinah je že opazen trend upadanja snežne odeje v spomladanskih mesecih.

Tako drastično, da po nižinah naši zanamci snega sploh ne bodo več videli, ne bo, je dejala Dolinarjeva in dodala, da bo snega manj, a kljub temu bodo snežne padavine, in sicer kot posledica prodora hladnega zraka, vendar pa bo hitro skopnel. ''Da bi pa imeli dolge bele zime, tega po nižinah ne bo več. V višjih legah bele zime bodo, ampak bo akumulacija manjša. Če so imele dobre zime na Kredarici sedem metrov snega, bo tega zdaj precej manj.'' Spremembe v snežnem pokrovu seveda pomenijo spremembe pri vodnih zalogah, rastlinstvu in živalstvu, kmetijstvu, gozdarstvu, turizmu, prometu in proizvodnji energije.

Vse več bo ekstremnih vremenskih pojavov

V obdobju 1961–2015 na Arsu opažajo trend naraščanja absolutne maksimalne temperature in absolutne minimalne temperature. Narašča število vročih dni; bolj pogosti so tudi ekstremno vroči dnevi z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 stopinj Celzija. ''Pri številu ledenih dni kaže na trend upadanja. V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko soočamo tudi v istem letu.''

Temperature nad 30

Število dni z najvišjo temperaturo vsaj 30°C, Slovenija, 1961-2015. (Foto: Arso)

Glede določenih ekstremnih vremenskih pojavov, kot so neurja, toča, veter, je težko sklepati, ali jih je več, ali so samo naključje, je pojasnila Dolinarjeva. Z večjo zanesljivostjo pa lahko podnebne spremembe povežemo z vročinskimi valovi. ''Tropskih noči, ko se temperature ponoči ne spustijo pod 20 stopinj Celzija, v Ljubljani do 70, 80 let prejšnjega stoletja sploh ni bilo, zdaj jih imamo včasih tudi 20 na leto. S podnebnimi spremembami lahko povežemo zgostitev ekstremnih hidroloških pojavov - tako suš kot poplav. V zadnjem desetletju smo jih imeli bistveno več, pa tudi jakost teh pojavov je bila večja kot v prejšnjih desetletjih. Ostale pojave, povezane z nevihtami - nalivi, veter, toča - je težje oceniti, ne moremo reči, da jih je toliko več,'' je razložila Dolinarjeva.

Ekstremni pojavi pa seveda s seboj nosijo tudi škodo. Na Arsu opozarjajo, da ''ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo''.

Letna rastna doba se je podaljšala: na eni strani je to dobra, na drugi tudi slaba novica

Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag pet stopinj Celzija, in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost.

Podatki za Evropo kažejo, da se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, najbolj v osrednji in južni Španiji, osrednji Italiji, ob obali Atlantika, na Britanskem otočju, Danski in osrednjem delu Evrope (tudi v Sloveniji). Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope, kjer gojenje takih rastlin doslej ni bilo mogoče.

Vsekakor je to dobra novica, ki jo je dobro izkoristiti, se strinja tudi Dolinarja. A tu so tudi pasti. Lani je bila ena izmed njih jasno vidna. Kmetje sadijo prej, rastline začnejo rasti in cveteti prej, nato pa se zgodi prodor hladnega zraka, ''lahko gre le za en dan z zmrzaljo'' in ta bo na rastlinah naredil več škode, kot če bi bilo vse zamaknjeno, je dejala Dolinarjeva.

''Drugo pa je, da bo tudi več škodljivcev. Tako kot rastline imajo tudi ti več časa za razvoj; namesto treh imajo štiri cikle v letu,'' je nadaljevala.

Snegolom konec aprila - 2

Konec aprila lani je sneg na olistanih in razcvetelih drevesih povzročil kar precej škode. (Foto: Miro Majcen)

Podaljšanje letne rastne dobe zagotovo vpliva na povečanje pridelka in možnost gojenja novih rastlinskih vrst, ki sicer za določeno območje niso bile primerne. Uvajanje novih vrst kmetijskih rastlin in novih sort pa bo povzročilo širjenje plevelov (tudi tujerodnih), škodljivih žuželk in rastlinskih bolezni, so še opozorili na Arsu. Zaradi vseh naštetih vzrokov - od spremenjenih vzorcev padavin do podaljšanja rastne dobe - je ukrepanje nujno, da se bomo pravočasno prilagodili na spremenjene pogoje.

Čas za Zemljo

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 20
 
METKA102 16.03.2017 17:57:04
Ah, dajte nam že mir, danes smo vsi srečni, ker nas je obiskal gorski zdravnik, pa nam kvarite lep dan.
Več komentarjev