Vreme je v letu 2016, najtoplejšem doslej, podrlo vrsto rekordov, ekstremni in neobičajni trendi pa se nadaljujejo tudi letos. To je glavni poudarek izčrpnega poročila Svetovne meteorološke organizacije (WMO) o stanju globalnega podnebja. "Leto 2016 je zgodovinsko zaradi rekordno visokih temperatur, izjemno nizkih količin morskega ledu, nadaljevanja dviganja morske gladine in segrevanja oceanov," so izpostavili.
Dolgoletno beleženje temperatur in drugih kazalnikov ter vse zmogljivejša računalniška orodja so nam omogočili, da lahko jasno pokažemo povezavo med podnebnimi spremembami, ki jih je izzval človek, in ekstremnimi vremenskimi pojavi, še posebej vročinskimi valov.
Petteri Taalas
Povprečna temperatura je bila lani za 1,1 stopinje Celzija nad tisto v predindustrijskem obdobju in je za 0,06 stopinje Celzija "popravila" rekord iz leta 2015. "Rekordno visoka je bila tudi povprečna temperatura na površju oceanov, morska gladina se je še naprej dvigala, obseg arktičnega ledu pa je bil večino leta precej pod povprečjem," je zaskrbljujoče trende naštel generalni sekretar WMO Petteri Taalas.
Ob podatkih, ki so nam na voljo, si ne moremo več zatiskati oči pred dejstvom, da je za podnebne spremembe odgovoren človek. Dokazov nam ne manjka, glavni pa je raven ogljikovega dioksida v atmosferi, ki podira vedno nove rekorde, je dejal Taalas. V letu 2015, zadnjem, za katerega so na voljo podatki, je ta dosegla simbolično mejo 400 delcev na milijon. "In zaradi dolgotrajne obstojnosti CO2 še nekaj generacij ne bo padla pod to mejo," piše v poročilu.
Ob podatkih, ki so nam na voljo, si ne moremo več zatiskati oči pred dejstvom, da je za podnebne spremembe odgovoren človek. Dokazov nam ne manjka, glavni pa je raven ogljikovega dioksida v atmosferi, ki podira vedno nove rekorde, je dejal Taalas. V letu 2015, zadnjem, za katerega so na voljo podatki, je ta dosegla simbolično mejo 400 delcev na milijon. "In zaradi dolgotrajne obstojnosti CO2 še nekaj generacij ne bo padla pod to mejo," piše v poročilu.
Ekstremni vremenski pojavni v letu 2016 vključujejo hude suše, zaradi katerih trpi pomanjkanje hrane več milijonov ljudi v južni in vzhodni Afriki ter Srednji Ameriki. Orkan Matthew je prizadejal ogromno trpljenja na Haitiju, kjer je bil prvi orkan 4. stopnje po letu 1962, ki je dosegel kopno, in povzročil hude gospodarske izgube v ZDA. Vzhodno in južno Azijo pa je zajelo močno deževje s poplavami.
WMO
Vsako leto od 2001. naprej je bilo za najmanj 0,4 stopinje Celzija nad povprečjem v obdobju med leti 1961 in 1990, ki ga WMO uporablja kot referenčno pri ugotavljanju podnebnih sprememb. Del odgovornosti za lanskoletne temperaturne rekorde sicer lahko pripišemo pojavu El Nina, a le del. Prav tako lahko s tem pojavom delno razložimo rekordno višino morske gladine. Spet le delno. "Visoke temperature oceanov so prispevale k občutnemu beljenju koral in večji smrtnosti življa v tropskih vodah, kar je imelo velik vpliv na morsko prehransko verigo, ekosisteme in ribištvo" so zapisali v poročilu.
V letu 2017 se zaskrbljujoči trendi nadaljujejo. Na Arktiki so samo to zimo najmanj trikrat zabeležili "polarni ekvivalent vročinskega vala", ko so močna atlantska neurja na območje prinašala topel in vlažen zrak. Na vrhuncu arktične zime smo skoraj dosegli točko, ko se led prične taliti. Tudi na drugi strani sveta, na Antarktiki, razmere ne vlivajo nič več upanja. Količina morskega ledu tam je rekordno nizka. Globalno se je količina morskega ledu zmanjšala za 4 milijone kvadratnih kilometrov.
V letu 2017 se zaskrbljujoči trendi nadaljujejo. Na Arktiki so samo to zimo najmanj trikrat zabeležili "polarni ekvivalent vročinskega vala", ko so močna atlantska neurja na območje prinašala topel in vlažen zrak. Na vrhuncu arktične zime smo skoraj dosegli točko, ko se led prične taliti. Tudi na drugi strani sveta, na Antarktiki, razmere ne vlivajo nič več upanja. Količina morskega ledu tam je rekordno nizka. Globalno se je količina morskega ledu zmanjšala za 4 milijone kvadratnih kilometrov.
Globalno se je količina morskega ledu zmanjšala za 4 milijone kvadratnih kilometrov.
Te spremembe na skrajnih koncih sveta še kako vplivajo tudi na nas. Vodijo namreč v spremembe zračnih in morskih tokov, zaradi teh pa se spremenijo vremenski vzorci. In zato so v Kanadi in večjem delu ZDA imeli precej milo zimo, medtem ko je Arabski polotok in severno Afriko v začetku tega leta stiskal nenavadno oster mraz.
Rekordi pa kar padajo: samo februarja letos so v ZDA po podatkih NOAA izenačili ali popravili 11.743 temperaturnih rekordov, medtem ko so v Avstraliji v januarju in februarju zabeležili najdlje trajajoči vročinski val. Tamkajšnje poletje je podrlo več kot 200 rekordov, mesto Moree v Južnem Novem Walesu pa je kar 54 zaporednih dni beležilo temperature nad 35 stopinj Celzija.
"Tudi brez omembe vrednega El Nina v letu 2017 smo po vsem svetu priča spremembam, ki dosegajo meje našega razumevanja podnebnih sistemov. Zdaj smo na še neznanem območju," je povedal direktor Svetovnega programa za raziskovanje podnebja David Carlson. Kaj nas torej čaka? Kdo ve.
Rekordi pa kar padajo: samo februarja letos so v ZDA po podatkih NOAA izenačili ali popravili 11.743 temperaturnih rekordov, medtem ko so v Avstraliji v januarju in februarju zabeležili najdlje trajajoči vročinski val. Tamkajšnje poletje je podrlo več kot 200 rekordov, mesto Moree v Južnem Novem Walesu pa je kar 54 zaporednih dni beležilo temperature nad 35 stopinj Celzija.
"Tudi brez omembe vrednega El Nina v letu 2017 smo po vsem svetu priča spremembam, ki dosegajo meje našega razumevanja podnebnih sistemov. Zdaj smo na še neznanem območju," je povedal direktor Svetovnega programa za raziskovanje podnebja David Carlson. Kaj nas torej čaka? Kdo ve.
Ekstremni temperaturni rekordi na skrajnem severu sveta: V najsevernejših delih sveta je bila povprečna temperatura v letu 2016 za najmanj tri stopinje Celzija nad povprečjem v obdobju 1961–1990. To velja za območja ob ruski obali, na Aljaski, v severozahodni Kanadi ter na otokih v Barentsovem in Norveškem morju. Na norveškem otočju Svalbard znotraj arktičnega kroga je bila povprečna letna temperatura –0,1 stopinje Celzija, kar je 6,5 stopinje nad povprečjem v letih 1961–1990 in za 1,6 stopinje nad predhodnim rekordom. Oceani: Povprečna temperatura na površju oceanov je bila najvišja, količina uskladiščene toplote pa druga najvišja doslej. Od začetka 20. stoletja se je morska gladina dvignila za 20 centimetrov, večinoma zaradi taljenja ledu in toplotnega raztezanja vode. Od novembra 2014 do februarja 2016, ko so zabeležili nov rekord, se je dvignila za 15 milimetrov, a se je ob pojemanju El Nina ustalila. V zadnjih 20 letih se je sicer v povprečju dvigala za 3 do 3,5 milimetra na leto. Arktični morski led: Sezonski maksimum, izmerjen 24. marca 2016, je bil s 14,52 milijona kvadratnih kilometrov najnižji od začetka beleženja. Zaledenitev je jeseni potekala zelo počasi, nekaj dni v novembru pa se je obseg ledu celo manjšal. Suše in poplave: Velik del južne Afrike je v deževnem obdobju v lanskem in predlanskem letu dobil do 60 odstotkov manj padavin, kot je običajno. Svetovni program za hrano (WFP) predvideva, da bo zato v začetku tega leta 18,2 milijona ljudi potrebovalo nujno pomoč. V amazonskem bazenu je bilo lansko leto najbolj suho doslej, medtem ko so se v porečju reke Jangce na Kitajskem soočali z rekordno količino padavin in najhujšimi poplavami po letu 1999. Vročinski valovi: V Južni Afriki se je leto 2016 začelo z ekstremnim vročinskim valom, temperature v Pretorii in Johannesburgu so tri stopinje presegle rekordne vrednosti. Južno in jugovzhodno Azijo je vročinski val zajel že aprila in maja. Temperaturne rekorde so popravili tako na Tajskem (44,6 stopinje Celzija v Mae Hong Sonu) kot v Indiji (51 stopinj Celzija v Phalodiju). Rekordne temperature ali pa temperature blizu rekordov so zabeležili tudi na Bližnjem vzhodu in na severu Afrike. V kraju Mitribah v Kuvajtu so 21. julija izmerili 54 stopinj Celzija, kar je rekord za celotno Azijo. V iraški Basri je bilo le za odtenek hladneje (53,9 stopinje Celzija), v iranskem Delhoranu so istega dne izmerili 53 stopinj. |
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.