Katastrofalne posledice pozebe. V sadjarstvu je povzročila za najmanj 25 milijonov evrov škode, uničenega je več kot 90 odstotkov pridelka. Veliko škode je v vinogradih, prav tako smo izgubili tretjino slovenskega medu. Kolikšna je skupna škoda? V čem sadjarji vidijo rešitev? Notranje ministrstvo na pomoč domačinom ob južni meji. Pristojne službe bodo še pred prvomajskimi prazniki na lokalnih cestah postavile semaforje, sanitarije, koše za smeti in avtomate z vodo. Pa je ob morebitnih zastojih konec tedna kaj manj zanimanja za hrvaško obalo? Po poteh prve dame ZDA - po novem tudi v prestolnici. Kje je živela med šolanjem, kam je zahajala in kje je začela svojo manekensko kariero? Dveurno pot je prehodila tudi naša ekipa. Častitljiva obletnica, vredna predsedniškega obiska. 107-letna Gorenjka, ki živi že v šesti državi, čeprav se nikoli ni preselila, je ob visokem jubileju razkrila recept za dolgo življenje.

Slovenci v zadnjih letih z odpadki ravnamo bolj odgovorno

Na strokovni konferenci družbe Zeos, kjer so govorili o navadah posameznikov pri ravnanju z odpadki, so ugotovili, da smo Slovenci v zadnjih 10 ali 15 letih pokazali velik napredek. "Inšpektorat za okolje pa je kar malo zaspal," je opozorila Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Slovenci smo lahko ponosni na to, kar smo v zadnjih 10 ali 15 letih dosegli na področju ločevanja odpadkov, je bilo slišati na današnji strokovni konferenci družbe Zeos o navadah posameznikov pri ravnanju z odpadki. Izhodišč za nadaljnje izboljšave pa je še ogromno, so opozorili govorci na okrogli mizi.

"Mislim, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s tem, kam smo prišli v 10 letih. Moramo biti dovolj samozavestni in se znati tudi pohvaliti," je na okrogli mizi z naslovom Kdo vpliva na življenjske navade ločevanja odpadkov? v Ljubljani dejal direktor Zeosa Emil Šehić.

Med drugim je pohvalil infrastrukturo ločenega zbiranja odpadkov in dodal, da nas je tukaj v pravo smer močno potisnila tudi EU. Zastavljenih ciljev je še veliko, a Šehić v njih vidi predvsem izzive.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je izrazil zadovoljstvo, da na področju gospodarstva prihaja zelena pomlad. "Prihodnja gospodarska rast ali rast delovnih mest bo zelena ali pa je sploh ne bo," je poudaril. Zavzel se je za nadaljnje povezovanje vseh akterjev – vlade, podjetij, nevladnih organizacij, posameznikov: "Moč, ki jo imamo kot skupnost, moramo utrjevati."

"V zadnjih 10, 15 letih se dejansko pomikamo od družbe odlaganja odpadkov k cilju EU postati družba recikliranja in nadaljnjemu cilju – postati družba krožnega gospodarstva," je ocenil Peter Tomše s sektorja za odpadke na ministrstvu za okolje in prostor. Sicer je menil, da je zakonodaja na področju odpadkov že dovolj stroga, je pa treba zagotoviti njeno izvajanje in sankcioniranje kršitev.

Ločevanje odpadkov

Slovenci smo v zadnjih letih postali bolj ekološko osveščeni. (Foto: Thinkstock)

"Imamo znanje, a vlada strah pred okoljem"

Predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik se je strinjala, da je zakonodaja večinoma ustrezna, "inšpektorat za okolje pa je kar malo zaspal". Slapnik je priznal, da je treba inšpektorat okrepiti, medtem ko mora vlada z zeleno davčno reformo v pravo smer usmeriti še gospodarstvo – nagraditi je treba tiste, ki so okolju bolj prijazni, in obremeniti tiste, ki obremenjujejo okolje, je poudaril.

Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc je menil, da je slovensko okolje preveč nestabilno za resne investicije. "Imamo znanje, vemo, kaj bi, a vlada strah pred okoljem," je dejal. Prioritete se praktično menjajo z vsako novo vlado in investicija, ki si jo danes zasnoval, je čez tri leta lahko nasedla. Zato zasebni kapital ne vlaga pri nas, je dejal.

Ustanovitelj in vodja Ustvarjalnika Matija Goljar pa je spomnil, da sta za velike premike v družbi potrebni dve generaciji. Naša naloga je zato spreminjati razmišljanje otrok. "Oni bodo prinesli pravi preboj, nove poslovne modele v krožnem gospodarstvu s priložnostmi, ki nam jih bo prinesla tehnologija in se jih mi niti še ne zavedamo," je dejal.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 5
LuckyBastardo 21.04.2017 17:32:06
Še malo pa bomo zero waste, pol bodo pa sosedje vidli in nam bodo poslali še svoje smeti.
Več komentarjev