Se bo iz opustošenja orkanov vsaj nekaj dobrega izcimilo?

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres bo konec tedna obiskal Karibe, kjer si bo ogledal škodo po zadnjih velikih orkanih. Kot je opozoril, je orkan Irma, ki je razdejal Barbudo, ohranil moč pete kategorije tri dni zapored, veter pa je pihal s hitrostjo 300 kilometrov na uro kar 37 ur zapored, kar je oboje nov rekord. Prav tako se še ni zgodilo, da bi ozemlje ZDA v isti orkanski sezoni dosegla dva orkana 4. kategorije, kot je bilo v primeru Harveyja in Irme. Ob tem je pozneje še Maria povsem razdejala Portoriko in Dominico.

Prav zaradi te nove realnosti generalni sekretar ZN upa, da bodo tisti, ki ne verjamejo v podnebne spremembe, spremenili svoje mnenje. Velika neurja naj bi namreč postala nekaj vsakdanjega. Toplejše podnebje pomeni gorivo za orkane, ki so vse večji, taljenje ledenikov pomeni večje orkanske valove, zato bo škoda za vse, ki živijo ob obalah, vse večja.

Svet ima tehnologijo in denar za spopad s podnebnimi spremembami, vendar pa Guterres pravi, da mu primanjkuje odločnosti za pot k svetu čiste in trajnostne energije. Kažipot v pravo smer je pariški podnebni sporazum iz leta 2015, od katerega želi predsednik ZDA Donald Trump odstopiti, čeprav so bile ZDA ključne za njegovo potrditev. Guterres je pozval mednarodne donatorje, naj se bolj potrudijo, saj je poziv ZN za 113,9 milijonov dolarjev pomoči za v orkanih prizadete Karibe, naletel na premalo odprta ušesa in preveč zaprte denarnice.