Čas za Zemljo

Smrtonosni mikroskopski delci v zraku: zakaj so delci PM tako škodljivi?

Ljubljana, 28. 01. 2018 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 11 min
Avtor
Saša Senica
Komentarji
58

Onesnažen zrak je med najpomembnejšimi okoljski problemi, čeprav so se emisije številnih onesnaževal v Evropi v zadnjih nekaj desetletjih precej zmanjšale. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Med najbolj nevarnimi so delci PM2,5 in PM10.

V kurilnem obdobju leta se moramo sprijazniti s tem, da dihamo nekoliko bolj onesnažen zrak. Najbolj problematični so sicer mikroskopski, a prav zaradi tega še bolj nevarni delci, opozarjajo strokovnjaki. Strokovnjaki onesnaženemu zraku pripisujejo kar devet milijonov prezgodnjih smrti letno po vsem svetu. 

Tako hudo je bilo v začetku novembra 2017 v New Delhiju.
Tako hudo je bilo v začetku novembra 2017 v New Delhiju. FOTO: AP

Zgrozimo se ob fotografijah hudo onesnaženega zraka v kitajskem Pekingu, čeprav je v letošnji zimi kakovost zraka tam vseeno nekoliko boljša kot lani, ali indijskem New Delhiju, pa tudi nekoliko bližje - med mesta z bolj onesnaženim zrakom v Evropi se uvršča Pariz, a žal, kot opozarjajo na Agenciji za okolje (Arso), tudi Slovenija nima najčistejšega zraka. Pred desetletji je bil pri nas največji problem žveplov dioksid, zdaj pa so največji izziv čezmerne ravni delcev PM10 in ozona, ki je sicer bolj prisoten v vročem delu leta. Slovenija se glede delcev po podatkih Arsa uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom in je v vrhu po izpustih delcev na prebivalca in tudi na enoto površine.

Kot so na Arsu ocenili v poročilu o kakovosti zraka za leto 2016, so visoki specifični izpusti delcev predvsem posledica močno razširjenje uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah v gospodinjstvih - male kurilne naprave imajo v Sloveniji kar dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev. Na povišane ravni delcev v zraku vplivajo tudi neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinskega dela države, kjer so pogosti izraziti temperaturni obrati. Pa pojasnilih strokovnjakov pri Arsu v takšnih primerih lahko že manjša gostota izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka. Slednja je pri nas predvsem posledica lokalnih izpustov. 

Kaj so delci PM10 in PM2,5 in zakaj so tako nevarni?

Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50 µg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Za delce PM2,5 je predpisana letna mejna vrednost 25 µg/m3.

Izraz PM izhaja iz angleške kratice za besedno zvezo particulate matter: PM2,5 so manjši, fini delci, ki imajo premer manjši od 2,5 mikrometra (μm), PM10 pa so delci, ki vključujejo tako omenjene fine delce, hkrati pa tudi grobe delce s premerom med 2,5 in 10 mikrometrov.

Delce lahko, kot pojasnjujejo na Arsu, razdelimo na primarne in sekundarne. Primarne delce sproščajo v ozračje viri izpustov neposredno, sekundarni pa nastajajo v ozračju z oksidacijo in pretvorbo primarnih plinastih izpustov. Najbolj pomembni plini, ki prispevajo k tvorbi delcev, so, kot naštevajo na Arsu, SO2, NOx, NH3 in hlapne organske spojine. Pri reakcijah med omenjenimi spojinami nastajajo spojine, ki vsebujejo sulfat, nitrat in amonij.

Za boljši zrak smo odgovorni vsi, država, pa tudi vsak posameznik, ki sam lahko pripomore k manjšemu onesnaženju z odgovornim ravnanjem, kot je uporaba javnega prometa, dobra izolacija stavb, vzdrževane in dobro delujoče peči z dobrim izgorevanjem ...
Za boljši zrak smo odgovorni vsi, država, pa tudi vsak posameznik, ki sam lahko pripomore k manjšemu onesnaženju z odgovornim ravnanjem, kot je uporaba javnega prometa, dobra izolacija stavb, vzdrževane in dobro delujoče peči z dobrim izgorevanjem ... FOTO: Thinkstock
Približno 70 odstotkov mase PM10 in PM2,5 predstavljajo sekundarni delci (aerosoli), elementarni ogljik, dviganje usedlin s tal in morski aerosoli. Preostalih 30 odstotkov lahko pripišemo vodi.

Delci so seveda lahko naravnega ali antropogenega izvora. Med naravne vire štejemo vnos morske soli, naravne resuspenzije tal, saharskega in cvetnega prahu (slednji je spomladi in poleti krivec za marsikatero alergijo). Antropogeni viri pa obsegajo izpuste, povezane z izgorevanjem goriv v termoenergetskih objektih in industriji, ogrevanjem stanovanjskih in drugih stavb in prometom. ''V naseljih predstavljajo pomemben vir delcev predvsem izpusti iz prometa in individualnih kurišč ter resuspenzija s cestišč. Značilnost teh virov so nizke višine izpustov, ki so navadno nižje od 20 m, zato ti viri občutno prispevajo k ravnem onesnaženosti zunanjega zraka pri tleh,'' so navedli na Arsu.

Analiza virov PM10, kot navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kaže, da je v Sloveniji glavni izvor onesnaženja z delci večinoma cestni promet, še posebej v urbanih središčih (Ljubljanska kotlina), v slabo prevetrenih kotlinah pa tudi izpusti iz kurilnih naprav ter industrijskih virov (Zasavka in Celjska kotlina). Daleč najpomembnejši vir delcev PM2,5 so mala kurišča, ki prispevajo kar 74 odstotkov k skupnim izpustom primarnih delcev manjših od 2,5 µm, sledi cestni promet z devetimi odstotki. Delce v cestnem prometu sproščajo predvsem dizelski motorji, nastajajo pa tudi pri obrabi cest, pnevmatik in zavor, so še navedli na Arsu.

Na NIJZ dodajajo, da so zdravju nevarne predvsem zmesi delcev, kot so: kovine oziroma elementi (železo, baker, svinec, kadmij, nikelj, arzen, živo srebro), saj ti poškodujejo dedni material oziroma povzročijo vnetje, in organska topila – poškodujejo dedni material, so rakotvorna, predvsem policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH).

ONESNAŽENOST ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE

Onesnaženost zraka in podnebne spremembe sta različna, a povezana problema, poudarjajo na Arsu. Toplogredni plini, ki se v ozračju zadržujejo daljši čas, tudi več stoletij, so inertni in na zdravje ljudi nimajo neposrednega vpliva. Onesnaževala zraka pa se v atmosferi zadržujejo le nekaj dni ali tednov. '

'Kljub temu določena onesnaževala zraka vplivajo na podnebje. Nekatera prispevajo k neto ohlajanju atmosfere, spet druga pa povzročajo njeno segrevanje. Poleg tega onesnaževala in toplogredne pline pogosto sproščajo iste aktivnosti, kot je na primer uporaba fosilnih goriv, zato obstajajo sinergije med zmanjševanjem onesnaženosti zraka in blaženjem podnebnih sprememb. Obstajajo tudi nasprotja, kot na primer uporaba lesa v energetske namene, ker je CO2 nevtralno gorivo, sprošča pa lahko visoke izpuste delcev, še posebej če se uporablja v zastarelih malih kurilnih napravah. Izzive izboljševanja kakovosti zraka in blaženja podnebnih sprememb je zato potrebno reševati povezano in s celovitim pristopom,'' poudarjajo na Arsu.

Zakaj so delci PM tako škodljivi?

Negativni učinek PM10 na zdravje je odvisen predvsem od koncentracije in od časa izpostavljenosti. Študije kažejo na povezavo med kratkotrajno izpostavljenostjo PM 2,5 in PM10 ter povečano stopnjo umrljivosti predvsem pri bolnikih z obstoječo pljučno ali boleznijo srca in ožilja. Življenje v okolju s PM10 poveča tveganje za umrljivost za boleznimi dihal in boleznimi srca in ožilja, tveganje se poveča za 1,01 za vsakih 10 μg/m3, zato kakršnokoli zmanjšanje delcev v ozračju predstavlja pomembno izboljšanje za zdravje prebivalcev.

Prav PM delci, ki so le eni izmed onesnaževal zraka, imajo najbolj negativen vpliv na zdravje. Celo ravni pod sedanjimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo zdravstveno tveganje, so navedli na Arsu in dodali, da poročila Svetovne zdravstvene organizacije pravzaprav kažejo na to, da ne obstaja meja, pod kateri ni pričakovati vpliva na zdravje.

Delci, večji od 10 μm, se zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos in obnosne votline), manjši delci pa dosežejo tudi spodnje dihalne poti, delci, manjši od 2,5 μm, pa prodrejo celo v pljučne mešičke. Od tam lahko vstopajo v krvni obtok, s krvjo v različna tkiva in organe po telesu, kjer lahko povzročijo vnetje. Ultra fini delci (0,1 μm) lahko v nosno žrelnem prostoru vstopijo prek vohalnega živca v možgane, so nevarnosti delcev opisali na NIJZ.

Nadalje na NIJZ pojasnjujejo, da v dihalih delci sprožijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje. ''Povzročijo poslabšanje obstoječih akutnih in kroničnih bolezni dihal (npr. kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) ali astme). Pri dolgotrajni izpostavljenosti kronična vnetna reakcija povzroči trajne okvare pljučnega parenhima oziroma zmanjšanje pljučne funkcije. Izpostavljenost povečanim koncentracijam delcev dokazano povzroča pojav pljučnega raka, Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) uvršča delce z aerodinamskim premerom do 10 µm (PM10) v 1. skupino, to je med dokazano rakotvorne snovi za ljudi. Pri otrocih dolgotrajna izpostavljenost veča verjetnost za nastanek astme in ostalih alergijskih bolezni, vnetij ušes in grla, ter povzroča upad pljučnih funkcij,'' so zapisali v poročilu o vplivih delcev na zdravje ljudi.

Delci v zraku škodljivo delujejo na vse ljudi, še posebej pa so za njihove učinke ranljive naslednje skupine:
dojenčki in otroci;
starejši ljudje;
ljudje z boleznimi srca in ožilja;
ljudje z boleznimi dihal (astmo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi);
sladkorni bolniki;
ljudje z nižjim socialno-ekonomskim položajem (pogostejša raba trdnih goriv in odprtih ognjišč).

Še večji učinek, kot navajajo v poročilu na NIJZ, imajo delci na bolezni srca in ožilja. ''Mediatorji vnetnega/oksidativnega stresa, ki se prične v pljučih, se razširijo v sistemski krvni obtok. Posledice v krvi so med drugim večja viskoznost, nastanek krvnih strdkov, zvišan krvni tlak, kar lahko vodi v nastanek možganske kapi. Zaradi stimulacije avtonomnega živčevja v pljučih se poveča delovanje simpatičnega živčevja. Delci povzročajo motnje srčnega ritma in povečajo tveganje za nastanek srčnega infarkta. Dolgotrajna izpostavljenost delcem povzroča in pospešuje tudi razvoj arterioskleroze.''

Najnovejše raziskave kažejo tudi, da lahko izpostavljenost delcem PM povežemo tudi z nastankom nekaterih bolezni živčevja (Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen) in presnovnih bolezni (sladkorna bolezen tipa 2).

Ekonomski vidik

Poleg negativnega vpliva na zdravje vpliva onesnaženost z delci tudi na podnebje in ekosisteme. Delci v ozračju zmanjšajo vidnost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo, so navedli na Arsu v poročilu o kakovosti zraka za lansko leto. Poleg tega vpliva na gozdove in na kakovost in količino pridelkov v kmetijstvu.

Onesnaženost zraka ima tudi visok ekonomski davek, in sicer v naraščajočih stroških medicinske oskrbe in zmanjšanju produktivnosti zaradi bolezni. Skupni eksterni stroški, ki so posledica vplivov na zdravje, so v razponu od 330 do 940 milijard evrov, so zapisali na Arsu. Od tega neposredna gospodarska škoda vključuje 15 milijard evrov zaradi izgubljenih delovnih dni, zdravstvene stroške v višini štirih milijard evrov, izgubo pridelka v višini treh milijard in škodo na objektih, ki znaša eno milijardo evrov.

Med najbolj nevarnimi so delci PM.
Med najbolj nevarnimi so delci PM. FOTO: iStock

Kaj lahko naredimo za boljši zrak?

Za boljši zrak smo odgovorni vsi, država in tudi vsak posameznik, ki sam lahko pripomore k manjšemu onesnaženju z odgovornim ravnanjem, kot je uporaba javnega prometa, dobra izolacija stavb, vzdrževane in dobro delujoče peči z dobrim izgorevanjem ... Prav tako je kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila ali plastike zelo škodljivo. S tem namreč povzročamo sproščanje strupenih snovi skozi dimnik, ki jih neposredno vdihavamo vsi, mi sami in naši otroci, opozarjajo na NIJZ.

Druga glavna onesnaževala v zraku, ki negativno vplivajo na zdravje (Vir: Arso - poročilo o kakovosti zraka 2016, NIJZ in Air Quality in Europe)
OZON (O3) Stratosferski ozon je za nas nujen, saj ta plast atmosfere absorbira večino škodljivih ultravijoličnih žarkov v sončni svetlobi. Problematičen je troposferski ozon, ki se zadrži v plasti od tal do nekaj kilometrov nad površjem. Troposferski ozon nastaja s kemijskimi reakcijami iz dušikovih oksidov in lahko hlapnih ogljikovodikov ob prisotnosti sončne svetlobe (fotokemična reakcija). Vir dušikovih oksidov je predvsem promet, lahkohlapne ogljikovodike pa v ozračje prispevajo gospodinjstva, industrija, promet, bencinske črpalke, kemične čistilnice in v znatni meri tudi naravni viri. Do onesnaženja z ozonom večinoma pride poleti. Izpostavljenost ozonu lahko vpliva na pogostnost obolevanja za astmo, poslabša resnost bolezni in razvoj pljučnih funkcij. Vpliva lahko tudi na prezgodnjo umrljivost. Zadnje raziskave kažejo, da je vpliv ozona na umrljivost večji, kot je to veljalo do sedaj.
DUŠIKOVI OKSIDI (NOx) Pripomorejo k nastanku kislega dežja, ki škoduje vegetaciji in prsti. Dvigujejo koncentracijo nitratov v prsti in tekočih vodah (evtrofikacija). Sodelujejo tudi pri nastanku ozona. Številne raziskave objavljene v zadnjem desetletju navajajo povezave med izpostavljenostjo dušikovim oksidom in smrtnostjo zaradi vseh vzrokov ter smrtnostjo zaradi srčno-žilnih bolezni in bolezni dihal ter obolevnostjo dihal.
POLICIKLIČNI AROMATSKI OGLJIKOVODIKI (PAH) Gre za kemikalije, ki nastajajo med nepopolnim zgorevanjem premoga, naftnih derivatov, plina, odpadkov ali drugih organskih spojin. Lahko jih najdemo vsepovsod v okolju, to je v zraku, v zemlji in v vodah. Obstaja jih več kot sto, učinek na zdravje pa je različen, PAH s posebnim poudarkom na benzo-a-pirenu (BaP) veljajo za kancerogene. Svetovna zdravstvena organizacija navaja nove dokaze o povezavah med izpostavljenostjo PAH in povečano obolevnostjo in umrljivostjo zaradi bolezni srca in obtočil.
ŽVEPLOVI OKSIDI (SOx) Že zmerne koncentracije izpostavljenosti žveplovemu dioksidu lahko pri astmatikih oslabijo delovanje pljuč. Tiščanje v prsih in hud kašelj lahko tako oslabijo pljuča, da bolnik potrebuje nujno medicinsko pomoč. Onesnaženje z SO2 je najnevarnejše, ko so hkrati v zraku povišane tudi koncentracije prašnih delcev in drugih onesnaževal. Izpostavljenost žveplovim oksidom lahko povzroča tudi glavobol, splošno slabo počutje in razdražljivost.
OGLJIKOV OKSID (CO) Nastaja pri nepopolnem izgorevanju. Izpostavljenost ogljikovemu oksidu lahko vodi v bolezni srca in obtočil ter poškodbe živčnega sistema. Povzroči lahko tudi glavobol, omotico in utrujenost. Visoke koncentracije monoksida so lahko usodne.
ARZEN (As) Anorganski arzen je za rakotvoren. Pri izpostavljenosti z vdihovanjem lahko povzroča pljučnega raka.
KADMIJ (Cd) Kadmij in njegove spojine so rakotvorne. Vnos kadmija z vdihavanjem predstavlja pri nekadilcih le minimalni del celotne izpostavljenosti, njegova prisotnost v zraku pa je lahko pomembna zaradi posedanja na tla, vstopa v prehransko verigo in s tem zaužitja s hrano.
SVINEC (Pb) Svinec lahko prizadene skoraj vse organe in sisteme, še posebej pa to velja za živćni sistem in obtočila. Posebej so ranljivi pri otrocih, pri katerih vpliva na razvoj možganov, pri odraslih pa izpostavljenost svincu lahko povzroči povišan krvni tlak.
ŽIVO SREBRO (Hg) Izpostavljenost živemu srebru lahko negativno vpliva na jetra, ledvice, prebavila in dihala. Škodljivo lahko vpliva tudi na centralni živčni sistem.
NIKELJ (Ni) Nikelj in številne nikljeve spojine so kancerogene, ima pa tudi druge učinke na zdravje. Vpliva lahko na delovanje žlez.
BENZEN (C6H6) Benzen je rakotvorna snov, ki lahko povzroči levkemijo. Lahko škoduje plodu, vpliva na kri (povzroča slabokrvnost in pretirano krvavenje) in slabi imunski sistem (zmanjšuje odpornost pred infekcijami).

Čas za Zemljo
Čas za Zemljo FOTO:
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (58)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

urmeka
26. 02. 2018 12.07
+15
Država zgradi Šoštanj brez problema. A nam navadnim državljanom pa misli omejiti promet z Avtomobili na dizelski pogon! Prvo vse kamione na vlake. In bi bilo vse rešeno! ne pa vse stroške za okolje naprtiti malemu človeku!
1jebiveter1
15. 02. 2018 18.49
+18
Da nebi slučajno kdo omenil letala, ki kar naprej serjejo pm delce na nas, namreč to bi mejilo na norost. Ste se že sprijaznili z belim zaprašenim nebom podnevi in zapackanim rjavo-oranžnim zahodom? Že opazili dolge bele letalske črte ki se združijo v pm plast ki prekriva naše nebo? Zakaj se sprašujete? Omejevanje sončnih žarkov. Poanta mojega komentarja je da je v igri previsokih koncentracij pm delcev še dodaten faktor; geoinżeniring( slon v sobi)
Fifi 24
15. 02. 2018 12.44
+4
Lep opis POZABLJATE al pa ne veste ? da je najnovejša tehnologija ki vsebuje ime NANO narejena RAVNO iz teh mikro delcev ki lahko prodrejo v telo in nikjer panike...kot pri cigaretih ali azbestu pred 80 leti ...industrija&denar
Smartbtm
29. 01. 2018 15.10
+5
kaj bojo naredili v Celju? Veter veselo raznaša prah od remonta potniške in tovorne postaje vse naokoli. Vsa zemlja pa je zelo zelo toksična zaradi industrije - Cinkarna.
Pia235
29. 01. 2018 09.08
+2
Pravzaprav ne vem, zakaj ministrstvo za okolje sploh potrebujemo - pričakujejo, da bodo ljudje sami uredili vse za čist zrak (ki je mimogrede naša ustavna pravica), - ker če boste pravilno kurili, boste pridni, plastičnih vrečk tudi ne bodo prepovedali, ampak samo zaračunavali. Še dobro, da plače vlečejo. Ker tega, da so tam zato, da zakonsko uredijo problematiko čistega zraka, pač ne razumejo. Še dobro, da regulativa obstaja za vse ostale načine kurjave, samo za les ne. In tisti pametni, ki imate pred hišo dva VW-ja, ste ravnokar investirali celega hudiča v nadstreške pod katere shranjujete drva - v najboljšem primeru - vprašajte se, ko "poceni" kurite in mečete na svoje peči - koliko ljudi boste spravili do pljučnega raka, astme in posledično do smrti, koliko gozdov boste skurili in s tem povzročili še večje podnebne spremembe. Mimogrede - tiste, ki mislijo, da ko kurijo z lesom, da so izbrali najcenejši način gretja bi vprašala - koliko stane naše zdravje in naša življenja. Pa tisti čas, ki ga porabite, ko cepite drva. Pa koliko stane, da zraste eno drevo.Pa koliko stane, da uničujete življenjsko okolje vsem nam - vključno z živalmi. Prepoved kurjenja z lesom - samo to je rešitev. Saj nismo v srednjem veku. Pa ja obstaja čista tehnologija za ogrevanje!!!!
msena1
29. 01. 2018 10.49
+7
mario7
04. 03. 2018 15.39
+2
Pia. Z kom ali čim ti ogrevaš bivalne površine?
Tomvojo
29. 01. 2018 08.06
+7
Tista zgibanka na TV ki kaže načine kurjenje bo vse rešila in kaže intelektualni nivo ministrstva.
Pia235
29. 01. 2018 09.08
+2
Sem mislila, da sem edina opazila ta idiotizem.
BPGC
28. 01. 2018 22.14
+3
Dizle....ukinit. Za nove kurilne naprave povecat subvencije za nadomestilo. Povecati uporabo alternativnih virov energije.
Tomvojo
29. 01. 2018 08.10
+4
Povej katerih ki si jih lahko privoščijo sloovce z minimalnim prihodkom?
mario7
04. 03. 2018 15.41
+2
Dizle ukinit...Kako bodo potem v trgovine prišle življenske potrebščine? Z Božjo pomočjo?!
Jimi1
28. 01. 2018 22.00
+8
Kot kaže se spet en novi davek pripravlja in po tem bo problem rešen....
periot22
28. 01. 2018 21.09
+26
Zastarele kurilne naprave???????Ne!!!!!!! Odpad ki se kuri od lakiranih iverk ,plastike ,smeti........!!!!!!!!Pravilno sušen les je bil vedno in vedno bo kurivo ki ne onesnažuje ,ampak non stop delate paniko ker ne veste kje bi še nabili davek!!!!!!!!!!!!
Tomvojo
29. 01. 2018 08.08
+9
V gozdu ležijo kubiki lesa primernega za pelete, cene pelet pa v nebo, petrolove za 30% dražje od bosanskih, luda kuča.
resnicaosvobaja
28. 01. 2018 20.39
+17
Še nekaj let nazaj je bilo priporočljivo, če bi se vsa Slovenija ogrevala na biomaso.Enako bo z vozili na elektriko , ... Ko se oblikuje dovolj velika skupina ljudi, ki se lahko dodatno obremeni ali obdavči bodo to storili
Maui985
28. 01. 2018 18.51
-2
Pred časom je do mene pristopil kolega in omenil tole okoli teh PM delcev, pa sem ga kar malo začudeno gledal... no po hitri raziskavi dejstev, sem ugotovil da tole predstavlja resen problem za ogroženost zdravja. Sem pa potem, glede na to da smo 80% časa znotraj (hiše, pisarne) investiral v Blueair, čistilce zraka, zato mi ta zadeva ne predstavlja več težave. Če koga zanima... Partikless d.o.o. iz Slovenskih Konjic, so uradni zastopnik švedskega proizvajalca v SLO, jaz sem z invsticijo nadvse zadovoljen!
Našvasan_zob
28. 01. 2018 20.01
+16
Dej še telefonsko napiš ,da bo reklama popolna...
Maui985
29. 01. 2018 08.11
+4
Opravičujem, če bi vedel da vam je toliko do tega, bi to sotril že včeraj - 05 933 58 31; info@partikless.si . Prijazen pozdravček :-)
Klemzi28
21. 02. 2018 13.57
+0
Zakaj se ne briše komentarja al zdj lahko dajemo oglase na 24 ?
jakec1575
28. 01. 2018 17.27
+9
Sami znanstveniki na portalu. Res. Če se les ne kuri pravilno, plini ne dogorevajo do konca. Les dviguje vse ravni delcev razen SO2. Samo v tem se razlikuje od premoga. Ker Slovenci z lahkoto vrzejo 30 jurjev za nov pleh, niti € pa niso pripravljeni za novo pec ali pa nimajo, ker so morali vse vreci za nov pleh, imamo kar imamo + cisto prevec dizlov v mestih in vozacih v mesta. Cena lahko to delno resi. gre pa za kulturo in splosno poitiko trnasporta. direktne linije vlakov avtobusov poleg rednih, ki se ustavljajo na vsakem kuclu. Ni to nova znanost. treba je samo narediti presek obstojecih resitev v Evropi in se odlociti za prvi korak izvedbe. Ko si z javnim prevozom hitreje in ceneje na delu ga bos vzel. pa se delas lahko tacas gor ali pa urejas kaj. Za peci pa 15 inspektorjev z merilniki od hise do hise. da se malo po dlonah slisi pa bi vsak vsaj filtre zamenjal. Danes gres cez vasi in imajo se slabsi zrak kot marsikje v mestu, kjer je ze tako slab. Najprej zdravje pol pa pleh. Ta pleh mentaliteta se mora zamenjat v Sloveniji. financirate predvsem standard francije, nemcije in koreje. kjer se veliko vec vozijo z javnim prometom. Pariz je pa izjema.
resnicaosvobaja
28. 01. 2018 20.33
+6
Jakec ti si verjetno priklopljen na toplarno in do službe imaš 500 m
periot22
28. 01. 2018 21.12
+6
Jakec kaj je pa to javni prevoz pri nas ga ni?Najbližnja trgovina je odaljena 10 km ostalo precej daleč!!!!!!!!!!!!
Pia235
29. 01. 2018 09.13
-1
Periot - noge tudi nesejo daleč. Samo malo več časa vzame. In če ne cepiš drv, potem imaš več časa... ekola računica.
Firnk
28. 01. 2018 17.18
+21
pojdite v naše kovinskopredelovalne fabrike pogledat kaj tam delavci vdihujejo prašne delce barve razrečila emulzije pa nikom ništa inžinjeri varstva pri delu morajo biti pa tiho da imajo delo! ! !
periot22
28. 01. 2018 21.13
+4
metronom
28. 01. 2018 16.58
+1
no nebi o teh zadevah
markym77
28. 01. 2018 16.00
+13
Dokler bo folk kuril smeti namesto drv bo tako. Ker tu ni nobene inšpekcije in kazni bo svinjarija še vedno v peči.
Jožajoža
28. 01. 2018 15.37
-13
škodujejo pijancem in kadilcem.te zjutraj in zvečer vedno duši. ja, od kdaj smo pa začeli gledat na pijance in kadilce kot ranljive osebe.
macro
28. 01. 2018 16.06
+11
AlternativeFacts
28. 01. 2018 15.10
Zakaj so delci PM tako škodljivi' Enostavno, zato ker so manjši kot snegec in se zato ne zataknejo v nosu....
RdečiKarton
28. 01. 2018 16.06
+1
Če bi se zataknili v nosu ne bi bili nevarni. Problem je, ker se ne...
AlternativeFacts
28. 01. 2018 19.20
+0
RdečiKarton
28. 01. 2018 19.23
+4
PM delci niso škodljivi. Škodljiv je kapitalizem in oblasti lačni politiki "a la" JJ
Antropozofija
28. 01. 2018 15.05
+21
Vetrne elektrarne tudi "proizvajajo" PM delce. V Sloveniji so temeljito poskrbeli za čist zrak in vetrnih elektrarn skoraj da ni..
flojdi
28. 01. 2018 14.47
-4
.sj. pm. / kdor se pa zapre v garažo s pržganim avtekom, ga pač ne pobere. mar ne
NoExit
28. 01. 2018 14.26
+9
Če bi kdo rad vedel in absorbiral milijon različnih prašnih delcev ,naj pride malo v metal ravne pogledat ....! svašta !