Posledice suše bodo hude: Pridelek oljkarjev za 40 odstotkov manjši, udarilo tudi hmeljarje

Letošnja suša bo kot kaže resnično imela dolgotrajne posledice. Prizadela je tudi oljkarje in hmeljarje. Prvi ocenjujejo, da bo pridelek za več kot 40 odstotkov manjši kot v povprečnih letih. Nekateri nasadi bodo ostali celo povsem brez pridelka. Hmeljarji naj bi letos pridelali približno 300 ton hmelja manj kot lani.

Letošnje neugodne vremenske razmere za kmetovalce so prizadele tudi oljkarje v slovenski Istri. Pridelek bo za več kot 40 odstotkov manjši kot v povprečnih letih, ocenjuje Viljanka Vesel iz Poskusnega centra za oljkarstvo. Se pa oljkarji letos ne pritožujejo nad škodljivci.

Neugodni so bili za razvoj plodov že spomladanski meseci. "Pri cvetenju smo opazili nekaj težav. Bila je slabša oploditev, verjetno zaradi neugodne razporeditve padavin," je pojasnila vodja Poskusnega centra za oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Veselova.

Po podatkih kmetijskega ministrstva se pridelava oljčnega olja v Sloveniji giblje med 500 in 700 ton letno. V primerjavi z največjimi pridelovalkami v Evropski uniji je to zanemarljivo, vendar pa olje dosega visoko kakovost.

V poletnih mesecih so se z nastopom obdobja suhega in izredno vročega vremena razmere za razvoj plodov še poslabšale. Dolgo obdobje brez padavin pomeni, da oljke počivajo. "Ne le, da so plodovi majhni in presušeni, tudi tvorba olja je zmanjšana," je pojasnila Veselova.

"Pričakujemo več kot 40-odstoten izpad pridelka v primerjavi s povprečno letino," je dejala. Nekateri nasadi bodo letos ostali celo povsem brez pridelka, predvsem tam, kjer je zemlja plitva.

Do začetka obiranja plodov je še dober mesec in v tem obdobju je pomembno, da je veliko padavin, a spet ne preveč. "Če je v jesenskem obdobju naenkrat veliko padavin, to ne more več vplivati na tvorjenje olja, pač pa se plodovi le napolnijo z vodo," je pojasnila Veselova. V tem primeru je količinski obseg pridelka sicer večji, a je dejansko iztisnjenega olja še vedno malo, dražja pa je tudi predelava, saj jo pridelovalci plačujejo glede na težo pripeljanih oljk.

Veselova sicer letos pričakuje kakovostno letino. Škodljivcev, oljke ogroža predvsem oljčna muha, je letos namreč zelo malo.

Letošnje olje bo po njenih besedah tudi ugodno za zdravje potrošnikov. V letih, ko je padavin malo, je namreč olje običajno bolj grenko in pikantno, kar pa pomeni veliko vsebnost antioksidantov.

Oljkarstvo v Sloveniji je omejeno na slovensko Istro, kjer ima zelo dolgo tradicijo, ter na del Goriških Brd ter Goriškega.

Oljka

Pridelek bo letos zaradi suše močno okrnjen. (Foto: iStock)

Hmeljarji naj bi letos pridelali okoli 2200 ton hmelja

Slovenski hmeljarji bodo zaradi neugodnih vremenskih razmer po ocenah posebne komisije Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije letos pridelali okoli 2200 ton hmelja, kar je približno 300 ton manj kot lani. Slabša bo verjetno tudi kakovost pridelka.

Posebna komisija na inštitutu se je sredi avgusta odpravila na teren po slovenskih hmeljiščih, da bi ocenila letošnji pridelek hmelja. Njihove ugotovitve po oceni direktorice inštituta Martine Zupančič kažejo, da so spomladanska pozeba, majska toča in suša v zadnjih nekaj tednih zmanjšale količino pridelka.

Slabša bo verjetno tudi kakovost hmelja. "Po prvih ocenah naj bi bila nekoliko slabša od normalne. Ampak ker v oceni niso vsa hmeljišča in ker od 112 hmeljarjev šele trije obirajo, je težko podati končno oceno. Na določenih območjih pa bo zagotovo prizadeta količina na račun tega, da so storžki prizadeti od vročine. So namreč manj elastični, kar pomeni, da so pri spravilu bolj občutljivi in tudi tu potem prihaja do izpada pridelka," je dejala Zupančičeva in dodala, da so hmeljarji že začeli obirati zgodnje sorte hmelja.

Štajerski hmelj predstavljajo slovenske sorte hmelja, ki so vpisane v slovensko sortno listo. Med njimi so najbolj pogoste aurora, bobek, celeia in savinjski golding, nekaj odstotkov pa predstavljata tudi novejši sorti dana in styrian gold.

V Sloveniji imamo okoli 1590 hektarjev hmeljišč, od tega je 170 hektarjev prvoletnih nasadov. Največ, približno 80 odstotkov hmelja, raste v Savinjski dolini. Avgusta je Evropska komisija Štajerski hmelj registrirala kot proizvod z zaščiteno geografsko označbo.

Štajerski hmelj raste na območju, ki ga na zahodu določajo meje štajerske pokrajine, na jugozahodu in jugu se meja nadaljuje po reki Savi, na jugovzhodu je meja državna meja s Hrvaško, na vzhodu reka Mura ter na severu državna meja z Avstrijo.

O pomenu zaščite Štajerskega hmelja Zupančičeva pravi: "S tem smo zavarovali pridelavo slovenskih sort hmelja na geografskem območju Slovenije, ker se določene sorte pridelujejo še drugje po svetu. S tem smo poudarili kakovost, ki jo nosi naš prostor, klima Slovenije z našim slovenskim hmeljem. To pomeni, da lahko rečemo, da je kakovosten slovenski pridelan hmelj samo z oznako Štajerski hmelj."

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 15
 
CIGU MIGU 04.09.2017 19:33:30
dokler so oljke iz italije ne se nić bat olja bo saj jih čez mejo v bližnji dolini nakladajo kar z bagerji na tovornjake--videno in povedano
jonbonslon 05.09.2017 12:42:07
si videl in povedal,mnogo nas je,ki iščemo oljčno olje ,sedaj nam še zaupaj,kje lahko kupimo to iz bagra naloženo olje....hvala...
Več komentarjev