To bo še eno zelo vroče leto, morda celo rekordno. In to brez El Niña!

V 138-letni zgodovini meritev je bil letošnji julij drugi najbolj vroč mesec na našem planetu. Bolj vroč od njega je bil le lanski julij, je sporočila ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Medtem je Nasa v torek sporočila, da je letošnji po meritvah izenačen z lanskim rekordnim.

Po podatkih Nase, ki uporablja nekoliko drugačne meritve kot NOAA, je bil lanski julij za 0,84 stopinje Celzija toplejši od povprečja za julij med leti 1951 in 1980 ter za 0,11 stopinj Celzija toplejši od svojega predhodnika – julija 2015. Letošnji julij pa je temperaturno izenačen z lanskim.

Podatek je zelo zaskrbljujoč, saj govorimo o novem zelo vročem mesecu ob odsotnosti pojava El Niño, ki še dodatno segreva ozračje. Ta je prispeval, da je bilo lansko leto rekordno vroče v zgodovini meritev, največ pa smo za rekordne temperature krivi prav ljudje, ker s svojimi dejanji še vedno povzročamo segrevanje ozračja.

Po podatkih agencije NOAA je letošnji julij že 41. zaporeden julij, ki ima temperature nad povprečjem 20. stoletja, ter 391. zaporeden mesec s temperaturami nad povprečjem 20. stoletja.

Le za las zaostajamo za rekordnim 2016

Julija letos je NOAA sporočila, da je bila povprečna temperatura Zemlje v prvi polovici letošnjega leta pri 14,4 stopinje Celzija, kar je 0,9 stopinje nad povprečjem 20. stoletja. Prva polovica leta 2017 je bila tako druga najbolj vroča od leta 1880, ko so začeli z meritvami. Zaostala je le za lanskim letom.

Tudi podatki za obdobje od začetka januarja pa do konca julija letos razkrivajo, da se ozračje segreva, da pa so bile temperature tega obdobja vendarle nižje od lanskega obdobja, a zgolj za malo, še poroča NOAA.

Letošnji junij je bil tretji najbolj vroč med vsemi juniji v obdobju od 1880 do 2017, povprečje 20. stoletja (15,5 stopinje Celzija) pa je presegel za 0,8 stopinje. Rekordno vroč je bil sicer lanski junij, na drugem mestu pa je junij leta 2015.

Tako malo ledu na Antarktiki še ni bilo

NOAA še poroča, da je povprečna površina arktičnega ledu julija znašala 1.579.893 kvadratnih km, kar je 16,1 odstotka manj kot znaša povprečje 1981–2010. To je peta najmanjša julijska površina ledu od začetka meritev leta 1979. Površina antarktičnega ledu se je zmanjšala za 4,5 odstotka glede na povprečje 1981–2010, s čimer je postala najmanjša julijska površina ledu na Antarktiki od leta 1979.