22. september je svetovni dan nosorogov. Namenjen je petim vrstam nosorogov – belim, črnim, indijskim, sumatranskim in javanskim – in opozarjanju na težave, s katerimi se soočajo. To so ene tistih živali, ki se jim zaradi krivolova in izgube življenjskega prostora najslabše piše.
Po podatkih tistih, ki se borijo za njihov obstanek, divji lovci vsak dan ubijejo tri nosoroge. Točna številka pobitih nosorogov v zadnjih 10 letih je sicer težko določljiva, saj ne obstajajo uradne ali enotne evidence. Podatki za Južno Afriko so sicer pretresljivi: med 2007 in 2016 ubitih 6115 nosorogov. Razlog za to pa veliko povpraševanje po njihovih rogovih, še posebej v Vietnamu in na Kitajskem.
Po rogovih povprašujejo predvsem iz dveh razlogov: zaradi tradicionalne medicine in zaradi statusnega simbola. Tradicionalna azijska medicina namreč verjame, da jim prah iz rogov pomaga pri artritisu, mačku in celo raku. A dejstvo je, da to ni zdravilo. Rog je sestavljen iz keratina, enako kot nohti. Pa za slednje vemo, da ne zdravijo ničesar.
A bolj kot prepričanja tradicionalne medicine je za usodo nosorogov nevaren nov trend - izdelki iz rogov kot statusni simbol. Predel sveta, kjer je največ povpraševanja po rogovih, je predel z ogromno populacijo. V večjih mestih Vietnama in Kitajske z uspešno ekonomijo pa se povečuje tudi delež premožnih, za katere je imeti doma rog nosoroga enako kot za nekatere avtomobil znamke Ferrari ali uro Rolex. Prav ti ljudje svoj uspeh kažejo z nakitom iz rogov in podobnimi "luksuznimi izdelki".
En rog je vreden med med 40.000 in 100.000 evrov na kilogram, s tem denarjem pa se financirajo divji lovci, tolpe in tihotapci. Velik problem pri krivolovu so tudi podkupljeni uradniki, odvetniki, celo vlade. Poleg živali pa trpijo tudi ljudje. Krivolovci za denar vedno bolj brezvestno ubijajo tudi čuvaje v parkih. Ti so v veliko primerih slabše zaščiteni in niso kos tolpam, ki jih napadajo.
Usoda vrste v rokah enega samca
Med tiste vrste nosorogov, ki so zaradi krivolova tik pred izumrtjem, so severni beli nosorogi. Zadnji trije živijo v konzervatoriju v Keniji. Samec Sudan in dve samici Fatu in Najin so 24 ur pod budnim očesom dveh oboroženih varnostnikov. Odkar je pred tremi leti umrl njegov moški prijatelj Suni, je usoda severnega belega nosoroga v rokah Sudana.
Leta 1973 je bil rojen v Južnem Sudanu, po katerem je dobil ime, že dve leti kasneje pa so ga ujeli in prepeljali v češki živalski vrt, kjer je v ujetništvu preživel desetletja. V Afriko se je ponovno vrnil leta 2009. Dobro se razume z oskrbniki in varnostniki. "Res uživa, ko ga božamo po trebuhu, včasih tudi za ušesi," pravi njegov oskrbnik Zacharia Mutai.
Za naraščaj po naravni poti ne bo šlo
Sudan bi se še paril, a omejen nabor samic ni njegova glavna ovira. Pri 44 letih namreč ni več najbolj pri močeh. Kakovost njegove sperme ni najboljša, prav tako ne sposobnost, da bi se paril na naraven način. Ker oploditev po naravnem postopku ni obrodila sadov, oskrbniki vse upe polagajo na zunaj telesno (IVF) oploditev. Seme in jajčece bodo vstavili v nadomestno mamo.
Ker gre za prvi tovrsten postopek pri nosorogih, ni brez tveganj. Raziskave in postopki so finančno zahtevni. Sudan je zato pred časom odprl profil na Tinderju, aplikaciji, kjer se lahko na zabaven način spoznavate z ljudmi. S kampanjo "Najbolj zaželen samec na svetu" poskuša kenijsko društvo za zaščito narave rešiti ogroženo živalsko vrsto severnih belih nosorogov. Denar bodo uporabili za raziskavo metod parjenja, vključno z umetno oploditvijo, saj bodo samo tako lahko rešili severne bele nosoroge pred izumrtjem.
"Te živali so res čudovite, a na žalost izolirajo zaradi človeka. Ljudje so jih ubijali zaradi rogov, saj jih mnogo še vedno verjame, da lahko ozdravijo vse od glavobola do raka, a v resnici ne ozdravijo nikogar," poudarja Mutai.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.