V naslednjih 30 letih milijardi ljudem grozi boj za preživetje ali beg 

Na svetovni dan boja proti dezertifikaciji in suši opozarjajo, da je sprememba načina upravljanja s kmetijskimi površinami nujna, če ne milijardi ljudem grozi, da se bodo na svoji zemlji borili za preživetje ali pa bodo zapustili svoj dom. Najbolj na udaru je seveda Afrika.

Puščava v Somaliji

Številne afriške države se soočajo s sušo, ki vodi v pomanjkanje hrane in nazadnje v lakoto. (Foto: AP)

Rodovitna obdelovalna zemlja ljudem daje moč in priložnost za preživetje na domačih tleh. V nasprotnem primeru so ljudje primorani k tveganim življenjskim odločitvam, opozarjajo ob svetovnem dnevu proti širjenju puščav oziroma dezertifikaciji in degradaciji tal. 

Izbira med dvema slabima možnostma 

17. junij je za svetovni dan boja proti dezertifikaciji in suši razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1994. Njegov namen je dvigniti ozaveščenost javnosti o problemih, povezanih z dezertifikacijo, in o skupnem mednarodnem prizadevanju na področju boja proti dezertifikaciji v državah, ki se soočajo s hudo sušo in/ali dezertifikacijo, še posebej v Afriki.

Degradacija tal je na podeželju eden izmed ključnih dejavnikov, ki prisili ljudi k migracijam, so opozorili na Agenciji za okolje. ''Afrika je glede tega še posebej ranljiva, saj več kot 90 odstotkov afriškega gospodarstva temelji na naravnih virih, povezanih s podnebnimi dejavniki, takšno je na primer nenamakano kmetijstvo. Če ne spremenimo načina upravljanja s kmetijskimi površinami, se bo v naslednjih 30 letih več kot milijarda ljudi soočala s situacijo, ko bodo lahko izbirali le med tem, ali se na svoji zemlji borijo za preživetje ali pa odidejo in zapustijo svoj dom,'' so zapisali. 

Število migrantov po vsem svetu se je v zadnjih 15 letih močno povečalo – s 173 milijonov leta 2000 na 222 milijonov leta 2010 in 244 milijonov leta 2015. Povečanje števila migrantov nakazuje razvojne izzive, še posebno tiste, ki so posledica degradacije okolja, politične nestabilnosti, nezadostne preskrbe s hrano in revščine, so opozorili in dodali, da bo povečanje količine pridelka in produktivnosti na obdelovalnih površinah zagotovilo večjo prehransko varnost in prihodek tako večjim kmetijskim gospodarstvom kot tudi manjšim, revnejšim kmetom. ''To bi lahko preprečilo nepotrebne migracije ljudi in zmanjšalo sedanje in potencialne konflikte, povezane s pomakanjem virov na degradiranih območjih.''

Upadanja padavin tudi pri nas 

Na Arsu opozarjajo, da se tudi Slovenija sooča s problemi upadanja količin padavin in njihove neprimerne razporeditve ter s tem vse pogostejšimi in intenzivnejšimi kmetijskimi sušami. Kljub škodi, ki jo le-ta povzroča, pa je upravljanje s sušo še vedno pomanjkljivo. 

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 172
TistoPravo 21.06.2017 08:55:08
Najbolj uničujoča na svetu je...laž
Več komentarjev