Nemci imajo skoraj 30.000 velikih, mi dve. Ste na pravi lokaciji, da si postavite kar svojo malo vetrnico? Pomaga vam tudi država

Ekološke lepotice ali grdobe, ki pobijajo ptice, motijo spanje in kazijo okolico? Medtem ko po Evropi rastejo vetrne elektrarne in vetrna polja, ima pri nas vetrna energija veliko nasprotnikov. Je pa vse več takšnih, ki si želijo postaviti lastne male vetrnice, namenjene gospodinjstvom.

Vetrnica

(Foto: Thinkstock)

Ko gre za iskanje alternativnih virov energije, se vse več držav usmerja k vetru. Čeprav vetrna energija danes zadovoljuje manj kot odstotek svetovnih energetskih potreb, spada med energetske vire, ki imajo precej hitro rast.

Na ravni Evropske unije so lani devet desetin novih energetskih objektov, dodanih v energetsko omrežje, poganjali obnovljivi viri. Kontinent se tako odmika od fosilnih goriv. Od 24,5 GW novih energetskih kapacitet, ki so bile zgrajene lani, jih veter, sonce, biomasa ali voda, poganjajo 21.1GW ali 86 odstotkov.

Države so se še posebej pogosto odločale za izkoriščanje vetrne energije, med njimi najbolj Nemčija, kjer sicer stoji dobrih 40 odstotkov vseh evropskih vetrnic, Francija, Nizozemska, Finska, Irska in Litva pa so postavile svoje nove rekorde v količini zgrajenih vetrnic. Za gradnjo so države porabile dobrih 27 milijard evrov.

Velik preobrat v Nemčiji se je zgodil po katastrofi v jedrski elektrarni Fukušima na Japonskem. Takrat so se Nemci odločili za zapiranje nukleark in se še posebej zagnano lotili iskanja alternativ.

Agora Energiewende je sicer izračunala, da so stroški nove jedrske elektrarne višji od stroškov novih vetrnih ali sončnih elektrarn, s katerimi pokrijemo iste potrebe, zato ni pričakovati, da bi Nemčija kmalu obrnila ploščo, ko gre za izkoriščanje obnovljivih virov energije.

Največji vetrni projekt je bila lani vetrna elektrarna Gemini na nizozemski obali. Na omrežje so jo priključili pred enim letom, ko bodo dela povsem končali, pa bo to druga največja morska vetrna elektrarna na svetu. Gemini po velikosti sledita nemški projekt Gode Wind 1 in 2 z močjo 582MW ter nizozemski projekt Westermeerwind z močjo 144MW.

Evropske kapacitete za proizvodnjo energije s pomočjo vetra se zdaj gibljejo okoli 153.7GW, kar je sicer še vedno relativno malo ob podatku, da je skupna energetska proizvodnja kontinenta 918.8GW.

Vetrnica

(Foto: Thinkstock)

Slovenija svetlobna leta zadaj – tako po količini vetra kot naklonjenosti javnega mnenja

V Sloveniji trenutno obratujeta dve vetrnici. Ena od leta 2014 deluje pod Nanosom, najbolj znana pa je najbrž prva, tista v Dolenji vasi, nazivne moči 2,3 MW. Rotor premera 71 metrov se vrti na 98 metrov visokem stolpu. Vetrnico, v katero so vgradili 500 kubičnih metrov betona in 50 ton železa, so postavili leta 2012, delovati pa je začela leto pozneje. Njeni lastniki sicer želijo graditi tudi vetrno polje.

A ko je rastla ta vetrnica, smo bili priča številnim obračunavanjem med podporniki in nasprotniki vetrne energije, v debato so se vpletli tudi naravovarstveniki, celo zdravniki. Investitorji so namreč okoljevarstveno soglasje dobili že oktobra 2005, a so čez pet let izgubili gradbeno dovoljenje zaradi težav z zemljiščem.

Ves ta čas pa so se poleg birokratskih kresala mnenja o smotrnosti naložbe. Sosedje vetrnice so so pritoževali, da bodo izpostavljeni škodljivim vplivom naprave. Gre za argumente, ki se pojavijo ob ideji vsakega podobnega projekta.

Nazadnje ob primeru Loškega Potoka, kjer naj bi se vetrnice začele vrteti čez dobri dve leti. A potem, ko je projekt doživel kar nekaj odmeva, so se zdaj na občini zavili v medijski molk, saj naj bi imeli zaradi izpostavljanja projekta težave. Neuradno v obliki nasprotnikov ne le iz domače občine, ampak tudi drugih delov države.

Vetrnica

(Foto: Thinkstock)

Nasprotniki vetrne energije med drugim menijo, da bi takšne projekte morali pregledovati strokovnjaki s področja psihoakustike. Nekaj tujih študij namreč kaže, da vetrnice ne bi smele stati manj kot dva kilometra stran od naseljenih hiš. Tega se že držijo na Škotskem, medtem ko nasprotniki navajajo domnevno poslabšanje zdravja ljudi ob vetrnicah na Danskem in v Franciji, kjer so predpisi bolj ohlapni.

Težava naj bi bila v hrupu, sosed vetrnice v Dolenji vasi, od nje oddaljen 400 metrov, je nekoč dejal, da zaradi ponavljajočega se zvoka ponoči zapira vsa okna. Večina zdravstvene stroke trdi, da nevarnosti ni.

Vetrnim elektrarnam očitajo tudi škodljiv vpliv na ptice, zaradi česar je pri nas v veliki meri padel projekt Volovja reber.

Poznavalci menijo, da gre za do določene mere upravičen argument, ki pa ga je nujno upoštevati predvsem, ko gre za območja, ki so življenjski prostor redkih ptic. Na teh območjih naj vetrnic ne bi gradili.

Med argumenti proti vernicam pa najdemo še očitke, da so grde in pomenijo "vizualno onesnaženje okolje", da recimo v Nemčiji zaradi njih niso zaprli nobene termoelektrarne in so torej nepomembne ali da v Sloveniji ni lokacij, kjer bi sploh delovale optimalno, ker ni dovolj vetra.

Podatki na drugi strani pravijo, da se je samo leta 2012 zaradi vetrnih elektrarn količina emisij CO2 zmanjšala za vsaj 400 milijonov ton. Za nezapiranje termoelektrarn pa niso toliko krive neučinkovite vetrnice kot vse večja poraba energije. Lepotni vidiki vetrnic so precej subjektivna tema, glede neuporabnosti pri nas pa se strokovnjaki s tem argumentom večinoma ne strinjajo. Pri nas so našteli že več likacij, kjer bi lahko postavili za vsaj 295 MW vgrajene moči vetrnih elektrarn.

Minimalna začetna hitrost vetra, potrebna za obratovanje vetrnih elektrarn, je sicer od 3 do 5 m/s, kar je minimalna začetna hitrost vetra, potrebna za obratovanje vetrnih elektrarn. Če je hitrost vetra previsoka, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi nastale poškodbe. Največje moči se pridobijo pri hitrosti vetra okoli 15 m/s. Med hitrostjo 15 in 25 m/s pa vetrnice proizvedejo največ električne energije.

Veter

Povprečna letna hitrost vetra 50 m nad tlemi. Vir: Arso/Geopedia

Vetrne elektrarne za gospodinjstva

Nekaj več je pri nas naklonjenosti do malih vetrnih elektrarn. Za lastno uporabo jih v glavnem uporabljajo tam, kamor je težko napeljati elektroenergetsko infrastrukturo, predvsem v gorskih kočah, in tam, kjer je povprečna hitrost vetra 50 metrov nad tlemi večja od 3 m/s. Zanje pa se vse bolj odločajo tudi gospodinjstva, ki želijo oklestiti električni račun.

Glede na statistične podatke elektrodistributerjev Slovenije o tem, koliko elektrike pri nas porabi štiričlanska družina, in na podlagi predpostavke, da dobro projektirana vetrna elektrarna letno pridela 2200 kWh, bi po izračunih projektantov potrebovali vetrno elektrarno moči od 3,5 kW do 4 kW, da bi zadostili lastnim potrebam. Družine, ki porabijo nadpovprečno veliko električne energije, pa bi potrebovale vetrno elektrarno moči približno 5–10 kW.

Življenjska doba vetrnice naj bi bila med 25 in 30 let, njihovi kritiki sicer pravijo, da le okoli 15 let. In če naj bi trajalo 10–14 let, da se investicija povrne, se tako ta po njihovem sploh ne izplača. Zagovorniki pa pravijo, da gre za objekte, ki se ob pravilni gradnji in dobrih predhodnih izračunih le malo kvarijo, živijo tri desetletja in lahko dolgoročno ustvarjajo dobiček, predvsem pa koristijo okolju. Zagovorniki tako poudarjajo, da v prvi vrsti ne gre za finančno naložbo, ampak za prispevek k trajnostnemu razvoju človeštva.

Cena male vetrne elektrarne se giblje okoli 3.000 do 5.000 evrov/kW, velike vetrne elektrarne pa okoli 1.500 evrov/kW. Pri proizvodnji energije iz vetrnih elektrarn je izkoristek približno 60 odstotkov. Količina proizvedene energije je odvisna od velikosti kril ter hitrosti in moči vetra.

Preden se lotite postavljanja vetrnice, je sicer najpomembnejša izbira prave lokacije, nato izbira kakovostnih elementov vetrne elektrarne. Čeprav je lahko "biti sam svoj mojster" mamljivo, boste optimalno projekt izvedli, če se obrnete na preverjene projektante in proizvajalce z izkušnjami.

Prav tako boste pred investicijo potrebovali ustrezna dovoljenja. Tako boste morali imeti izdelan projekt, soglasje za priključitev, pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje, pogodbo o dostopu na omrežje in pogodbo o odkupu električne energije. Za postavitev male vetrne elektrarne gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Po investiciji je treba elektrarno vzdrževati, tako ne bo ustavitev, ki povzročajo izpad dohodka. Zavarovanje vetrne elektrarne pa pomeni obsega približno 1 odstotek vrednosti investicije letno. Dobro zavarovanje vetrne elektrarne bi moralo zajemati požar, (ne)posredni udar strele, eksplozijo, vremenske vplive, kot so vihar, toča in poplava, mehansko delovanje sile ter posege tretjih oseb, kot so poškodbe ali celo tatvine.

Subvencije!

Če se želite lotiti investicije, vam na pomoč priskoči tudi Ekosklad. Trenutno lahko zaprosite za kredit za male sončne, vetrne in vodne elektrarne v okviru javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb občanov 55OB16. Odplačilna doba je največ 10 let, obrestna mera pa trimesečni euribor +1,3 odstotka. Višina kredita se giblje do višine priznanih stroškov naložbe in največ 40.000,00 evrov, vendar ne več od priznanih stroškov naložbe.

Posamezen vlagatelj lahko za različne naložbe poda več vlog za dodelitev kredita na isti javni poziv, lahko pa za kredite za posamezno naložbo zaprosi tudi več upravičencev, pri čemer skupna višina tako odobrenih kreditov ne more preseči predračunske vrednosti priznanih stroškov naložbe.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 297
 
vzdev 22.04.2017 19:53:39
Rajši vidim še eno nuklearko, kot pa da imaš na vsakem griču tole vetrno elektrarno.
Več komentarjev