Čas za Zemljo

FOTO: Staro razsvetljavo v bloku zamenjali s sodobnimi LED-lučmi in dosegli izjemne rezultate

Kranj, 06. 04. 2017 05.37 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Urša Zupan
Komentarji
111

"Z majhnimi koraki prispevamo v zeleno prihodnost," pravi študent iz Kranja, ki je v okviru diplomske naloge stare svetilke v stanovanjskem bloku zamenjal s sodobnimi LED-svetilkami. Brez kakršnihkoli posegov v obstoječo inštalacijo so dosegli do 10-krat večjo osvetljenost, do štirikrat zmanjšali porabo elektrike in za približno dvakrat zmanjšali izpuste toplogrednih plinov.

Stopniščna razsvetljava v večnadstropnih, večstanovanjskih stavbah, zgrajenih pred približno 30 leti na območju Kranja, je večinoma zastarela in energijsko neučinkovita. Zato je študent višje strokovne šole Šolskega centra Kranj Davor Stanivuković s pomočjo 15 dijakov 3. razreda Srednje tehniške šole in pod vodstvom mentorja Srečka Simovića kot primer dobre prakse izdelal diplomsko nalogo na temo zamenjave obstoječih starih svetilk s sodobnimi LED svetilkami v enem od kranjskih blokov.

Stara razsvetljava ni dosegala standardov, bila je slaba in energijsko neučinkovita

Davor Stanivuković in Srečko Simović
Davor Stanivuković in Srečko Simović FOTO: Urša Zupan

V bloku na Planini so za osvetlitev stopnišč in hodnikov uporabljali stopniščni avtomat, v kombinaciji s svetilkami z žarnico z žarilno nitko, osvetlitev stavbe pa ni izpolnjevala zahtev standardov. "Vrednosti so bile od 11 do 18 lx (luksov), priporočena oz. predpisana vrednost po slovenskem standardu pa je 100 lx.  V objektu so imeli 112 svetilk z vgrajenimi 115 žarnicami z žarilno nitko moči 40 W, kar pomeni, da je bila skupna inštalirana električna moč celotne svetlobno-tehnične naprave 4,6 kW. Ko si pritisnil na stikalo, so se hkrati prižgale luči v vseh osmih nadstropjih, kar je bilo popolnoma nesmiselno in nepotrebno," pojasnjuje profesor Simović. Stanovalci so varčevalni ukrep izvajali tako, da so ponekod iz vsake tretje svetilke vzeli eno žarnico. "To je lahko zelo nevarno za stanovalce in obiskovalce v bloku, še posebej za starejšo populacijo oz. za slabovidne ljudi," ugotavlja Stanivuković.

Ko mu je mentor predlagal temo za diplomsko nalogo, je bil sprva malo skeptičen, a danes je na svoje delo lahko izjemno ponosen. "Želeli  smo poiskati najboljše rešitve za zamenjavo obstoječega energijsko neučinkovitega sistema razsvetljave z energijsko učinkovitim in skladnim s standardom," pojasnjuje. Zato so zamenjavo izvedli s sodobnimi LED svetilkami, v kombinaciji brezžičnega modula in senzorja gibanja. "Tak sistem omogoča enakomerno osvetlitev prostorov pri majhni porabi energije. Na objektu smo uporabili tehnološko sodobni sistem krmiljenja same razsvetljave z uporabo brezžičnih modulov in senzorjev, ki so vgrajeni v samo svetilko. Sistem je uporabniku prijazen, prilagodljiv in cenovno relativno ugoden, tudi montaža je bila hitra in enostavna," pojasnjuje Stanivuković.

Tako so varčevali pri prejšnji razsvetljavi - iz vsake tretje svetilke so vzeli žarnico.
Tako so varčevali pri prejšnji razsvetljavi - iz vsake tretje svetilke so vzeli žarnico. FOTO: Davor Stanivuković

Brez posegov v obstoječo električno inštalacijo in z investicijo, ki se povrne v petih letih

Od ideje do realizacije projekta je trajalo približno eno leto. Namestili so 40 svetilk, zanimivo je, da pri tem niso prav nič posegali v obstoječo električno inštalacijo. "Z novimi svetilkami smo dosegli in presegli zahtevani nivo osvetljenosti 100 lx. Življenjska doba predvidenih svetilk je 50.000 delovnih ur ali v našem primeru 17,5 let. Porabo električne energije smo zmanjšali za približno 3 do 4-krat, osvetljenost prostorov pa povečali od 6 do 10-krat. Torej smo dosegli kvalitetnejšo osvetlitev, zmanjšali porabo energije, bistveno izboljšali občutek varnosti stanovalcev in izpuste toplogrednih plinov posredno zmanjšali za približno dvakrat," še pove.

Počasi, a vztrajno v naše življenje prihaja LED razsvetljava in pričakujemo, da bo čez nekaj let to skoraj edini vir umetne svetlobe. Davor Stanivuković

Celotna investicija je znašala 8.156 evrov, a so z raziskavo ugotovili, da se bo stanovalcem povrnila v približno petih letih po pričetku koriščenja naložbe (že v garancijski dobi svetilk, ki je sicer sedem let).

Profesor, ki je šel za svoje dijake in študenta korak dlje

Pri projektu so sodelovala tri podjetja – Zumtobel Licht, Anton Maček s. p. in podjetje Energ PSI. Kranjski Domplan kot največji upravljavec stavb za projekt ni bil kaj dosti zainteresiran, pravita sogovornika. "Deklarativno so bili za, konkretno pa se niso angažirali. Vse stvari smo jim prinesli tako rekoč na pladnju, samo vzeti bi morali. Pa niso. V Kranju govorimo o različnih projektih, o mobilnosti, razvoju … iz nečesa, kar je bilo za zeleno prihodnost razvito prav v Kranju,  pa nič," je razočaran Simović. Nismo odkrili tople vode, priznava, a to je bil aplikativen projekt, narejen na konkretnem primeru, z dejanskimi meritvami, s katerim smo dokazali, da z relativno malo pameti lahko naredimo ogromno. "Mi smo višja šola, ne univerziteten program. Lahko bi stvar simulirali v šoli in prišli do podobnih rezultatov, a smo se odločili za korak dlje in šli na teren. Želimo si, da bi bilo tovrstnih aplikativnih diplomskih nalog čim več," je še dodal.

Stanivuković se strinja. "Bistvo je v tem, da diplomska naloga ne stoji samo na teoriji, ampak je bila dejansko izvedena. Našli smo problem, naredili simulacijo, predvideli, kakšno bo stanje in na koncu opravili meritve. Dobili smo skoraj iste rezultate, kot smo jih predvideli," razloži. Sodelovanje z dijaki je bilo po njegovih besedah izjemno korektno, bili so zelo odgovorni. "Ko so izpeljali projekt in videli rezultate, ki so bili dejansko njihovo delo, so bili izjemno zadovoljni," pripomni Simović in pohvali tudi vsa podjetja, ki so pri projektu sodelovala. "Tu ni šlo samo za opravljanje njihovega dela, za katerega so bili plačani, izvajalci so bili tem fantom neke vrste mentorji, ukvarjali so se z njimi, jim pokazali, kako se stvari delajo. Zdaj, ko to znajo, gredo lahko jutri na teren. Za nas ima to ekstremen pomen, to bodo nekoč njihove službe."

Profesor je svoje dijake vzel iz učilnice na teren, kjer so jim izvajalci pokazali, kako morajo delati, nato pa so sami poprijeli za delo.
Profesor je svoje dijake vzel iz učilnice na teren, kjer so jim izvajalci pokazali, kako morajo delati, nato pa so sami poprijeli za delo. FOTO: Davor Stanivuković

Za zgled drugim objektom z zastarelo razsvetljavo

Želita si, da bi se tudi ostali stanovanjski objekti lotili podobne investicije, ki je dokaj nizka, končni učinki pa so zelo dobri. "Mi ničesar ne prodajamo, smo šola, ki prodaja znanje. Lahko vam samo pokažemo samo neke smernice ..." poudarja profesor in priznava, da je bilo za izvedbo takšnega projekta potrebnih veliko organizacijskih sposobnosti, zaupanja v ekipo in prilagajanja v učnem procesu. Ker so pred tem podoben projekt razsvetljave izvedli že na šoli, je sicer imel nekaj izkušenj s prilagajanjem pouka in praktičnim delom, a prvič je šel s svojimi učenci ven, na teren. "Vemo, da so naši dijaki sposobni narediti vrhunske zadeve, a v takem primeru je treba projekt realizirati, ne moreš kar odnehati nekje na pol. Hotel sem vključiti še diplomanta in povezati ta dva nivoja izobraževanja na nekem skupnem projektu. Izkazalo se je, da je ideja zelo dobra. K sreči se je vse lepo izteklo, rezultati so pozitivni in na šoli smo zelo zadovoljni," še pove.

Ko gre za prihranke energije v bloku, je zadevo treba gledati celovito. Seveda so bistveno večji prihranki v izvedbi obnove toplotnih ovojev in zamenjavi sistema ogrevanja. Potem po navadi sledi streha, pa okna in vrata, šele potem lahko govorimo o razsvetljavi. profesor Srečko Simović

"Ponosni smo tudi na dejstvo, da smo napeljali energijsko učinkovito razsvetljavo po vseh relevantnih merilih, ki so veljavni v Evropski uniji. Novi energijski zakon o energijski ustreznosti stavb bo v prihodnosti tudi na tem področju zahteval modernizacijo za starejše in dotrajane sisteme. Vesel sem, da sem kot aktivni član tima tudi jaz nekaj prispeval k uresničitvi izreka, ki pravi: Z majhnimi koraki v zeleno prihodnost," še pove Stanivuković. Prav njegova diplomska naloga bi bila lahko v prihodnje izhodiščni model za prenovo razsvetljav tudi v drugih podobnih objektih, saj ljudje po njegovem mnenju še nimajo dovolj predstave in izkušenj s tega področja, kot se je pred časom dogajalo s fasadami in toplotnimi črpalkami.

Dražja cena, a večja kakovost in varnost

"Na žalost je v Sloveniji prvega pomena investicija, denar. Taka LED svetilka stane okoli 150, 200 evrov, zato vsi takoj rečejo, da jim je to predrago. Žalostno je, da se ne zavedajo, da s cenejšimi svetilkami ne dosegajo take varnosti in kvalitete. Poleg tega nihče ne računa na stroške vzdrževanja – v našem bloku je bilo prej 115 žarnic, kar pomeni, da jih je moral nekdo kupovati in menjati. To je bilo treba plačati. Življenjska doba LED svetilke pa je od 17 do 19 let, torej z novimi lučmi ni nobenega dela. Enako je bilo s fasadami: ljudje jih najprej niso hoteli, potem so pa slišali od soseda, koliko je privarčeval na ogrevanju, pa so si premislili," je optimističen Stanivuković.

Njegov načrt je to zgodbo zdaj razširiti, jo ponuditi drugim in na koncu seveda tudi kaj iztržiti iz tega. "Bistveno je priti do proizvajalcev svetilk, da bi cene malo zmanjšali, potem bi se to lahko na trgu prodajalo za šalo," je prepričan. "Če bi v vsakem bloku v Sloveniji, ki to potrebuje, zamenjali staro obstoječo razsvetljavo z novejšo in sodobnejšo ter posledično s tem zmanjšali porabo električne energije za trikrat, bi bilo to za našo državo zagotovo velik premik v zeleno."

Davor Stanivuković je z odlično ocenjeno diplomsko nalogo pridobil naziv inženir elektroenergetike. Na fotografiji je ob svojem mentoju Srečku Simoviću.
Davor Stanivuković je z odlično ocenjeno diplomsko nalogo pridobil naziv inženir elektroenergetike. Na fotografiji je ob svojem mentoju Srečku Simoviću. FOTO: Davor Stanivuković

Domplanova vloga je bila minimalna

"S projektom zamenjave obstoječe razsvetljave smo bili ne samo seznanjeni, ampak smo kot upravnik objekta pri njegovi realizaciji aktivno sodelovali. Idejo g. Simovića in načrtovano investicijo smo uvrstili na dnevni red zbora etažnih lastnikov, ki je bil izveden jeseni 2014. Po obravnavi na zboru smo pridobili ustrezno soglasje etažnih lastnikov za izvedbo projekta. Za izvedbo smo v imenu etažnih lastnikov sklenili pogodbo z izvajalcem elektroinstalacij in samo izvedbo plačali s sredstvi rezervnega sklada," nam je sporočila direktorica Domplana Vera Zevnik.

A po Simovićevih besedah to ne drži. Predstavniki Domplana so bili prisotni samo na prvem sestanku, kjer so sicer verbalno izrazili podporo projektu, so bili pa skeptični glede pridobitve soglasja lastnikov stanovanj. Simović je zato v vlogi koordinatorja sam sklical sestanek s stanovalci v bloku, kjer živi, in od le-teh pridobil potrebna soglasja, na podlagi katerih so lahko začeli z opravljanjem meritev osvetljenosti. "Edina stična točka po prvem sestanku je bila, da nam je Domplan – v skladu s siceršnjo prakso – predlagal dva izvajalca, od katerih smo potem mi izbrali enega. Tu se začne in zaključi naše aktivno sodelovanje," pojasnjuje Simović.

Projekt do sedaj ni še doživel ponovitve v kakšnem drugem objektu, je potrdila tudi Zevnikova. "Trenutno se etažni lastniki prednostno odločajo za prenovo ovoja stavbe z dodatno toplotno izolacijo, kar navsezadnje spodbuja tudi država preko Eko sklada kakor tudi zamenjavo dotrajane strešne kritine. V primeru, da se vendarle odločijo za prenovo inštalacij, pa običajno izberejo kakšno cenejšo različico," je zapisala in dodala, da bodo v primeru, da bodo omenjeni dobri praksi sledili drugi objekti, ki so v njihovem upravljanju, "zagotovo opravili vse potrebne aktivnosti, ki so v pristojnosti upravnika za uspešno realizacijo projekta".

Na ministrstvu ukrep pozdravljajo: To je primer resnično dobre prakse

Z ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da pozdravljajo vse ukrepe na področju učinkovite rabe energije. "To je primer resnično dobre prakse in upamo, da bodo ta ukrep posnemali tudi po drugih večstanovanjskih stavbah. Še posebej je to dober primer, ker je bil realiziran v večstanovanjski stavbi, kjer je za vsako investicijo potreben dogovor stanovalcev, kar pa je posebej težko, če investicija ni nujna," so zapisali.

Čas za Zemljo
Čas za Zemljo FOTO:
Izračun zmanjšanja izpustov CO2
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (111)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Slabnick
04. 05. 2017 09.47
sam imam po vsej hiši led svetilke. je pa res da je težje izbrati pravo led luč kot pa navadno žarnico, tudi nekateri trgovci nimajo ravno pojma da bi svetovali. Me pa zelo zelo moti, ko grem po trgovinah ne bom jih našteval in greš mimo hladilnikov pa bi skoraj potreboval bundo. Zakonsko bi morali določiti, da se vgrajujejo le hladilniki s steklenimi vrati oz. koliko energije gre pa tule v zrak.
DeBill
01. 05. 2017 09.30
+4
ena žarnica če gori cel dan porabi na mesec manj kot 9 eurov. pa gori na hodniku kvečjemu največ 5% časa. po domače, 50 centov. Led svetilka stane 8€, pa ne dela 16 mesecev ob stalnem prižiganju in ugašanju. Doktor gumarabike je tale na sliki, mogoče ve kaj o štromu, računstvo pa mu je tuje.
DeBill
01. 05. 2017 09.27
+3
kakšna brezvezna nakladačina za zmontirat par svetilk. pa še, poglejte si info o škodljivosti led svetilk. stari dobri wolfram in halogenke.
Kjegavidissss
29. 04. 2017 10.22
+1
In s tem je naredil diplomsko nalogo? To bi lahko en penzionist v bloku izračunal. In jaz še vedno šponam navadne na žarilno nitko, ker roko na srce je dvojni učinek, ki ga noben ne upošteva. Luči v veliki meri gorijo pozimi in če oddaja toploto je to samo plus. Za blok se pa verjetno izplača, ker ne potrebujejo ogrevanja hodnikov v hiši jih pa ne zamenjam za živo glavo.
oježeš
07. 04. 2017 10.12
+8
No, pa ja ni kdo prepričan, da se ljudje zadržujejo na hodniku cel dan? Gledano kot projekt mladih učencev, ki se učijo in pridobivajo znanje v šoli in na projektih je bilo tole odlično izvedeno. Po eni strani nekateri pljuvate po mladih, da nič ne delajo, ko se nekaj lotijo in pri tem učijo, se vidi le druga stran, gledana iz svojega zornega kota. Vse je že znano, to ni nič takega, to mi že znamo, itd. Hoj, učenci so naredili projekt, ga izpeljali, seveda s pomočjo mentorja, kar je normalno in samo za čestitati je vsem, da so ga tudi dokončali. Ko človek dela utrdi in spozna da teorija marsikdaj odstopa od prakse. Vendar nekaj moraš narediti da to spoznaš, da preizkusiš, kako si načrtoval in izpeljal ter potrdiš, da delaš v redu. V tem je smisel tega projekta, ne pa v tadlanju mladih, ki se še učijo. Da je pa vsak najbolj pameten, se pa tako ve!
scipio
06. 04. 2017 20.01
-1
Tako je prav. Moderno bivanje. S petrolejk smo 100 let nazaj prešli na wolframove žarilne nitkw, s teh na halogenke, s teh na varčne cevaste in zdaj LEDice. Svet gre naprej. Ko so začeli voziti prvi vlaki v Angliji pre pred 180 leti, so pametni takoj izračunali, da človeško telo itak ne prenese hitrosti večje od 40 km/h in da bodo ljudje, ki bodo potovali namesto z vpregami z vlakom, itak vsi pomrli od brzine.
genius2013
06. 04. 2017 18.32
+1
a to je projekt za v časopise?? v teh cajtih morjo nerest faks pa še profesorja zraven med, da znajo par lamp zamenjat, kar bi moralo biti na ravni prvega letnika elektro šole.. mimogrede največja žalost pa je pogled na priimke na domofonih teh blokov..
srmeka
06. 04. 2017 16.57
+1
hoho Srečko legenda pejta vas dva po malca če boš še pljuval po tleh boš pral tla z deterđentom meni en najboljših profesorjev Zakaj pa niso menjali samo sijalk?
Janezek1a
06. 04. 2017 16.25
+7
Energijsko gledano so LED svetila zakon. Toda človeški vid je prilagojen na bolj ali manj enakomerno zastopan celotni vidni spekter. Bela led pa je sestavljena iz zgolj treh barv (treh zelo ozkih pasov vidnega spektra), ki sicer prevara človeško oko, da vidi belo svetlobo. Če bi primerjal z zvokom, žarnica na žarilno nitko pomeni zvoke na pomladanskem travniku, LED pa sireno na tri tone! Zato varčne žarnice (tudi LED) uporabljam samo v pomožnih prostorih, kjer se ne zadržujemo veliko! Več mi pomenijo moje oči, kot pa ogljični odtis...
manucao
06. 04. 2017 15.57
+0
Hočemo ali nočemo LED tehnologija počasi toda sigurno utira pot v naše vsakdanje življenje tako, da je to vsekakor za vsako pohvalo. To ni samo trend ali kakšna moda temveč je to zadnje stanje tehnike.
sotilight
06. 04. 2017 12.53
+0
S takšno predstavitvijo je naročnik popoln laik in bebec. Delam načrte razsvetljave, in tale diplomska je res na bazi srednje šole :) članka pa sploh nisem prebral v celoti ker sodi v kakšno drugo rubriko ne pa sem, da bo folk še bolj zmeden glede LED tehnike. HA HA. vse pohvale avtorju članka :)
manucao
06. 04. 2017 15.50
+3
Nekaj bolj konkretnega bi bilo potrebno napisati in pri tej diplomski ne vidim nič slabega!!!
Trapist
06. 04. 2017 12.07
+12
Žal "varčne" sijalke stanejo 10x več od tistih na žarilno nitko. Njihova življenjska doba pa ne upraviči niti finančnega vložka, niti izpustov CO2, ki nastanejo ob izdelavi. In še nasvet - na ohišje sijalke napišite datum menjave. Račune pa shranite, kajti zelo rado se zgodi, da novodobna tehnika spusti dušo precej prej, kot obljublja proizvajalec.
Trapist
06. 04. 2017 14.41
+11
Med brati, dejansko še nisem naletel na sijalko, ki bi upravičila ime 'varčna'. Kajti ponavadi crkne v roku kakega leta. Najsibodi je plinska ali LED. Težava je v tem, da je vsaka svetilka tako vzdržljiva, kot je dober njen najšibkejši člen. Pri klasičnih na žarilno nitko, je sestavnih delov zelo malo. Pri novih, ki rabijo podporno elektroniko, pa se temu primerno zviša verjetnost odpovedi. Kar ubija vsako sijalko so cikli vklopov/izklopov in temperatura. Še nobena doslej ni vzdržala toliko kot obljublja proizvajalec. Kar piše na embalaži, je čista fikcija. Precej je odvisno od sreče s serijo. Lahko ti bo poceni plinski SIMPEX (Sparova znamka) zdržal 2 leti, medtem ko bo premium OSRAM crknil že po enem letu. Na embalaži obeh pa bo pisalo ŽD 10 let. LED sijalke so še bolj nepredvidljive. Trenutno testiram znamko GE in me prav zanima, koliko od deklariranih 15 let (pri 2,7 h/dan) bo dejansko vzdržala. Stroškovno se račun žal ne izide. Vsaj dosedaj se ni in verjetno bo tako še nekaj časa. Edini, ki v tej zgodbi profitirajo, so proizvajalci in trgovci. Vsi ostali, vključno z elektrodistributerjem, okoljem in seveda tabo, pa potegnejo kratko. Še posebej v kriznih časih, ko je elektrika poceni.
KrasMan
06. 04. 2017 11.34
+0
Preberte si članek na rtvslo "Pametni števci lahko pokažejo tudi do petkrat višjo porabo elektrike" ob uporabi led svetil.
me987
06. 04. 2017 12.05
-1
ob uporabi led svetil s stikalom za zasenčenje (da žarnica sveti bolj ali pa manj, ko obrneš knof).. to je zelo pomembno, glavni krivec za narobno kazanje je to stikalo, ne led žarnica..
KrasMan
06. 04. 2017 13.42
Glavni krivec ni samo dimmer...ampak dimmer v kombinaciji z led.
Kalymero
06. 04. 2017 11.08
+1
Fino. Sedaj cela Slovenija ve kam brezplačno po LED svetila.
Madeni
06. 04. 2017 10.52
+16
V Sloveniji nič nima smisla to je brezup..takoj ko potrebujejo denar so tu novi davki, trošarine..in ostalo takoj začno ropati tu ni konca ne kraja...za vse je kriva pa primitivna RAJA..V Sloveniji se nič ne izplača razen dobro plačanih poklicev kot so večni študent, pomočnik narodnega heroja 43, socijalc, Samohranilka, kriminalec, lopov in poklicni izkoriščevalec sistema javni uslužbenec pardon KULTURNIK.
santamaura
06. 04. 2017 10.49
+5
Če bi tisti denar, ki je šel v TEŠ dali v takšne projekte bi vsi veliko bolj kakovostno in ceneje živeli. Tu je dokaz, da imamo znanje, pameti pa ne
santamaura
06. 04. 2017 11.08
+3
Ko bi imeli vsaj LED korupcijo - ne pa tako na enofazni štrom - takšna sploh ni inovativna
Domzalcan
06. 04. 2017 10.47
+2
Jsz nevem... varcujem s stromom pa sm pr GENiju... in dobivam 80e elektrike... stanovanje 54m2... katastrofa. Tok ma kaksna bajta 200m2
Našvasan_zob
06. 04. 2017 10.54
Kok stare in koliko hladilnikov imaš? Se greješ na elektriko in plačuješ pavšal ?.... Kako močno odjemno moč imaš? 80 eur na mesec je ROP...
Našvasan_zob
06. 04. 2017 10.55
+1
Mi v bajti z 2 hladinioma in 1 zamrz omaro plačujemo 50 eur na mesec.. Smo pa komplet na LED žarnicah.. AJa pa mamo tut 3 fazni tok...
Našvasan_zob
06. 04. 2017 10.44
Meni je 7 let doba povrnitve investicije v tem primeru odločno predolga...
hotchilipoper
06. 04. 2017 10.42
+1
To so ledice,ki pa na vklaplanje in izklaplanje niso tako trpežne,tako,da se ta investicija ne bo nikoli povrnila
Našvasan_zob
06. 04. 2017 10.45
+2
Ledice so trpežne za vklapljanje in izklapljanje... S tem so imele problem cevaste (florescentne) varčne žarnice..
Našvasan_zob
06. 04. 2017 10.45
+4
Upam samo da so montirali luči v katerih se da zamenjat žarnic in ne da moraš menjat celo luč ko pregori.. To bi bila res brca v temo !!!
Bassettt
06. 04. 2017 10.39
+3
Čestitke! Mi je všeč ideja in kako je fant vse angažiral ter uresničil cilj zase in vsem nam pokazal dober zgled. . Naj bo dober zgled še kakšnemu univerzitetnemu programu, naj mladi vodijo in kažejo pot -- imajo več znanja in fleksibilnih klikerjev v glavi od tistih, ki "se jim ne da, to se ne da"