Zelena in modra ekonomija postajata resničnost

Slovenija sodeluje v treh od štirih makroregionalnih strategijah, poleg Strategije za alpsko makroregijo še v podonavski ter jadransko-jonski. Gre za proces sodelovanja različnih držav, ki imajo podobne interese, da jih lažje uskladijo in implementirajo ter tako učinkovito prispevajo k razvoju na lokalnem, državnem ter regijskem območju. 

Osrednji fokus jadransko-jonske strategije sta, kot pravijo na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), morje ter obala z zaledjem, pri tem pa so strokovnjaki vzpostavili štiri stebre, ki naj bi povezali regijo (transport in energija), spodbujali inovativne morske in pomorske rasti, ohranjali, zaščitili ter izboljšali kakovost okolja in preko trajnostnega turizma povečali privlačnost celotne regije.

Slovenija je skupaj z Bosno in Hercegovino nosilka tretjega stebra, ki spodbuja in skrbi za projekte, usmerjene v regionalne ekosisteme, s ciljem zaščite njihove biotske raznovrstnosti, dodajajo na MZZ. "Pomembno je, da makroregionalne strategije delujejo po principu, s katerim ne računajo na nov denar, nove inštitucije, nov pravni okvir. To pomeni, da te strategije nimajo svojih lastnih denarnih virov, pač pa so zgolj orodje za boljšo koordinacijo in boljšo pripravo projektov. Ko te projekte enkrat imamo, se moramo obrniti na vrata obstoječih finančnih instrumentov," pravi Andreja Jerina, koordinatorka za makroregije in dodaja, da je skupno sodelovanje članic in nečlanic Evropske unije (EU) ena od pomembnih dimenzij sodelovanja v strategijah. "Slovenija namreč ves čas podpira prizadevanja držav Zahodnega Balkana za vključitev v Evropsko unijo. Možnost sodelovanja članic in nečlanic je namreč najboljša učna ura, kako v resnici voditi evropske projekte in to na vseh nivojih. To je ena od pomembnih dodanih vrednosti makroregionalnih strategij."

Pred kratkim je v grški Ioannini potekal forum, na katerem so predstavniki posameznih držav, vključenih v Strategijo Evropske unije za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), razpravljali o prihodnjih načrtih, predstavljali primere dobre prakse, izmenjavali mnenja z deležniki ter sprejemali morebitne predloge o nadaljnjem sodelovanju, predvsem glede t.i. modre rasti, dolgoročne strategije za podporo trajnostni rasti v celotnem morskem in pomorskem sektorju. Poleg Slovenije so sodelovali še politiki in strokovnjaki iz Grčije, Italije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Albanije in Srbije.

Strunjanski park in zaprtje obalne ceste Izola-Koper

Slovenija se je predstavila z lepim primerom dobre prakse, ko je obalno cesto med Izolo in Koprom vrnila v uporabo ljudem in živalim: "Vzpostavljanje zelenih in modrih koridorjev na celem Jadranu, ki bodo povezali obstoječa zavarovana območja, so odličen dokaz sodelovanja med posameznimi državami. Da smo dosegli zaprtje ceste od Izole do Kopra za promet, smo morali namreč uporabiti precej energije in pogajalskih sposobnosti," je dejal Mitja Bricelj, vodja stebra za kakovost okolja Ionsko-jadranske strategije. "S tem se vzpostavljajo varna območja za zdravo okolje, za njegovo kakovostno stanje. To je osnova za zdrav ekonomski razvoj posamezne države, tako na lokalnem kot državnem nivoju."

Zelena in modra ekonomija postajata resničnost, je povedal Bricelj o delu gospodarstva, ki po podatkih Evropske komisije zaposluje 5,4 milijona ljudi in ustvari skupno bruto dodano vrednost skoraj 500 milijard evrov. "Razvoj povzroča velike pritiske na naše skupno morje, zato sta ekonomiji tako pomembni. Prihodnji generaciji moramo zagotoviti zdravo morje, ki bo nudilo vse za visoko kvaliteto življenja, vključno s kakovostnim zelenim turizmom. Zato podpiramo širitev in realno umestitev modrih in zelenih koridorjev, ki so najbolj učinkovita prilagoditev na negativne učinke podnebnih sprememb. Večja poplavna varnost, zmanjšanje temperaturnih ekstremov ob sušah in poplavah," našteva Bricelj razloge, zakaj je pomembno, da Slovenija sodeluje v tej strategiji. "Samo s sodelovanjem lahko dosežemo umestitve v prostor z zelenimi in modrimi koridorji in vzpostavimo ustrezno čezmejno sodelovanje, ki je bistvo evropskega upravljanja z Jadranom," dodaja. Okoljski steber ponuja neslutene možnosti, razlaga Bricelj. Turizem v Sloveniji bi na tak način lahko predstavil nove storitve, ki jih nima nobena druga država, na primer s povezavo Alp, Krasa in Jadrana. 

Kot primer dobre prakse so v Ioannini predstavili tudi upravljanje s Krajinskim parkom Strunjan, edinim morskim varovanim območjem pri nas, ki ima upravljavca. "Upravljanje z zavarovanimi naravnimi območji nikoli ne more biti zgolj lokalno," opozarja Marko Starman, nekdanji direktor parka. "Če želiš pridobiti denarna sredstva za financiranje projektov, moraš ubrati širši pristop, tako čezmejni kot strateški. Strateški v smislu varovanja narave, čezmejni pa v smislu iskanja partnerstev. Eden bistvenih elementov je, da slediš lokalnim tradicijam in interesom, a hkrati omogočiti razvoj ter pridobiti sodelovanje vseh ostalih v regiji. To je ta logika, razmišljaj globalno, deluj lokalno," pravi Starman. 

"Morje že po sami definiciji nima meja, še toliko manj, ko gre za varstvo narave. Ne moremo ga zavarovati sami, a potrebujemo širšo strategijo, da to storimo skupaj. Širše strategije zahtevajo še dodatno koordinacijo, če dobro poznaš partnerje, hitro ugotoviš, da imamo zelo podobne interese, pa tudi iste težave. Črnogorci tako pravkar poskušajo vzpostaviti morska zavarovana območja. Podobno kot pri nas jih bodo financirali iz priveznih mest, turističnih bark. Sorodni smo si v težavah in tako lahko najdeš tudi sorodne rešitve," razlaga Marko Starman.

Slovenija s konkretnim predlogom (tudi) v Ioanninski deklaraciji

Predstavniki oblasti so v Ioannini sprejeli tudi t.i. Ioanninsko deklaracijo. Ta je sledila zavezam, ki so jih ministri držav sprejeli na prvem forumu v Dubrovniku maja lani. Zavezali so se, da bodo poiskali rešitve na področju migracij. Razvoj socialne ekonomije v celotni regiji EUSAIR bi pripomogel k boljšemu položaju migrantov na njihovi poti in njihovo vključevanje v družbe držav regije.

Eden od predlogov Slovenije je tako bil, da bi migrante, ki prihajajo v Evropo, preko socialnega podjetništva vključili na trg dela. "Vsi vemo, da so migracije in položaj beguncev ena večjih izzivov za EU v tem trenutku. Tema originalno ni bila med prioritetami v jadransko-ionski strategiji, a ker gre za tako aktualno vprašanje, smo se odločili, da predlagamo prvi konkreten predlog na tem področju. Projekt je dobil podporo v politični deklaraciji, identificirali smo že projektne partnerice, Srbijo in Hrvaško, imamo pa tudi podporo ostalih držav," je razložila Sanja Štiglic, državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki upa, da bo pot od ideje do uresničitve projekta čim krajša.