'V prvi vrsti gre pri zero waste za razmislek, kaj in kako kupujemo. Vsak lahko naredi prvi korak'

Življenjski slog zero waste od nas terja tako nekaj časa kot truda, a le s to potjo si lahko zagotovimo, da se v prihodnosti ne bomo utapljali v smeteh. Seveda ne gre z danes na jutri, a že majhen korak lahko veliko pripomore k čistejšemu okolju.

Dejstvo je, da imamo v potrošniški družbi, ko proizvajamo in kupujemo tudi stvari, ki jih pravzaprav ne potrebujemo, te pa so še zavite v bolj ali manj okolju škodljivo embalažo, težave s smetmi.

Na nekaterih delih sveta jim je za te malo mar in končajo vsepovsod - na ulicah, v gozdu, v rekah in morju - spet v drugih delih poskušamo bolje ravnati z odpadki, čeprav še zdaleč nismo na cilju, morda nismo še niti na pol poti. Vsekakor je ena izmed najboljših poti, če že ne kar najboljša, ki jih lahko uberemo, ko govorimo o odpadkih, zero waste ali v prevodu brez odpadkov.

Zero Waste hierarhija

Zero Waste hierarhija (Foto: Društvo Ekologi brez meja )

Da ne bi ustvarili niti enega odpadka je seveda utopija, če greste v bolnišnico in tam dobite injekcijo, tako za vami ostane odpadek, so realni v društvu Ekologi brez meja, ki je konec januarja 2014 postalo član mreže Zero Waste Europe in s tem nacionalna organizacija za Slovenijo preko programa Zero Waste Slovenija.

''Zero Waste je etičen, ekonomski, učinkovit in vizionarski cilj, ki vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Implementacija Zero Waste bo preprečila vsakršne izpuste v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta,'' se glasi definicija Zero Waste, ki jo je sprejela Mednarodna Zero Waste zveza.

Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, je na druženju ob prihajajočem mednarodnem dnevu Zemlje opozorila, da je ta princip še vedno velikokrat narobe razumljen in ga ne smemo enačiti z ločenim zbiranjem odpadkov. S tem se lahko začne, ampak je po principu zero waste sežig ali odlaganje odpadkov prepovedano, stremeti moramo k predelavi vseh materialov, je dejala in dodala, da tako še nobena slovenska občina (še) ni zero waste, čeprav se je pobudi že pridružilo osem občin. Poleg višanja stopnje recikliranja odpadkov, pa je seveda pomembno predvsem zniževati količino odpadkov.

Začne se pri posamezniku

Življenja brez odpadkov ni mogoče zaživeti z danes na jutri. Lahko pa se odločite, da že danes v trgovino vzamete svojo vrečko za večkratno uporabo in da sadja ne date v plastično vrečko ...

Zero waste - 2

(Foto: 24ur.com)

''V prvi vrsti gre pri zero waste za razmislek, kaj in kako kupujemo. Vse se začne v nas samih. Gre za pot in vsak lahko naredi prvi korak. Nekateri so res že zakorakali dlje, da hodijo v trgovine s svojimi embalažami, ampak ni nujno, da vsi s tem začnemo takoj zdaj. Izkušnje kažejo, da že ko posameznik začne razmišljati v tej smeri, postopoma začne opuščati nekatere stare navade. Kmalu mu ni več všeč, ko je doma obložen z velikimi količinami plastike, embalaže, ki ne prispeva k kvaliteti življenja in začne iskati alternative,'' je dejala Zgojznikova, ki tudi sama sledi tem načelom, a ne brez težav.

Tako kot tudi nekatere druge sogovornice se strinja, da težava tiči tudi v premalo časa. ''Več stvari bi si sama pripravila, sama sešila, ampak ne gre, ker ni časa. Ampak obstajajo alternative,'' je dejala in tako poudarila, da naj neznanje šivanja ali nezmožnost oblikovanja novih stvari iz odpadkov ustavi pri tem, da bi sledili filozofiji zero waste.

Preberite si zgodbo navdušene "zerowasterke" Maje Nagode, ki je s spremembo načina življenja z družino v enem letu zmanjšala količino odpadkov za 80 odstotkov.

Potrebno je morda le nekoliko več volje, ko se je v družbi še vedno, kot je dejala Barbara Rudolf, blogerka o trajnostno usmerjenem načinu življenja, soočiti z opazkami, da 'komplicira', da je nekoliko čudaška. Prav tako pa je treba vsaj na začetku vložiti veliko truda in časa, da najdeš alternative, da se povežeš z enako mislečimi ljudmi in podobno. Tako so udeleženke druženja opozorile, da v trgovini še naletijo na prodajalke, ki jih z začudenjem pogledajo, ker imajo sadje v svoji vrečki ali pa ko zahtevajo, da jim sir zapakirajo v od doma prineseni stekleni embalaži.

Sadike in pikniki

Zero waste - 1

(Foto: 24ur.com)

Seveda pa zero waste načinu ne sledimo le pri nakupovanju hrane. To lahko pridelamo tudi sami., lahko pa se zatakne že pri sadikah. Sabina Čarman, blogerka Mami na vrtu je opozorila, da sadike dobimo oziroma kupujemo v plastičnih posodicah, a dalo bi se drugače. Številni vrtičkarji po njenih besedah posejejo vsa semena, ki so v vrečicah in tako imajo sadik več, kot jih potrebujejo, zato predlaga menjave sadik, ki jih damo v keramične lončke, papirnate vreče, ne pa v plastične platoje.

S toplejšim vremenom, ki ga trenutno prekinja hladna fronta, se ne začenja le delo na vrtu, ampak tudi obdobje piknikov, ki se velikokrat končajo z ogromnimi vrečami plastičnih odpadkov. Bolj udobno nam je, da za piknik vzamemo plastične krožnike in pribor, ne pomislimo pa, koliko škode lahko s tem naredimo našemu planetu. Prav zato se Čarmanova tudi prizadeva, da bi stranke (Čarmanova namreč oddaja prostor za piknike) prepričala, da uporabljajo prave krožnike, ki jih po uporabi pomijemo (seveda se ob tem porablja voda), lahko pa skušamo vsaj z alternativami, kot so papirnati krožniki ali pa leseni. ''Zame je alternativa tisto, kar lahko dam na kompost,'' je poudarila in dodala, da je vsekakor to počasen proces.

Zero waste - 3

Alternative je mogoče najti. (Foto: 24ur.com)

Prireditve brez odpadkov?

Se pa spreminja na bolje. Tako se je po letu 2014, ko je društvo Ekologi brez meja postalo nacionalni koordinator zero waste, tej pobudi pridružujejo nova podjetja in panoge. Tako o tem načinu že razmišljajo tudi v turizmu in hotelih, kjer je seveda ob prihodih tujcev veliko težje nadzorovati dogajanje v zabojnikih za smeti, prav tako se ob vrhuncu turistične sezone tudi poveča količina smeti, je povedala Zgojznikova. Tudi prireditve stopajo na to pot, a se ponudniki bojijo, da bi zaradi uvedbe vračljivih kozarcev ali lončkov, kar denimo že poznajo v Nemčiji, upadla prodaja.

Zgojznikova je še pojasnila, da vedno, ko se podjetje, hotel ali prireditev odloči za zero waste, za njimi stoji njihovo društvo, s čimer zagotavljajo resen pristop, da preučijo stanje, da nadzorujejo ukrepe in tako preprečujejo zlorabo termina zero waste.

Čas za Zemljo

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 32
ni_mi_vse_eno 22.04.2017 11:14:32
Najlepše gori plastika. #zero waste. :)
Več komentarjev