Preostalih 29 kritično ogroženih vakit bodo preselili v začasno morsko zavetišče

Mednarodna ekipa strokovnjakov bo na pobudo mehiške vlade v San Felipu pričela z izvajanjem načrta za ohranitev kritično ogroženih vakit, ki jih je na Zemlji le še 29 in so tik pred izumrtjem. Vakite, vrsto pliskavk, bodo začasno preselili v posebno 'morsko zavetišče', iz njihovega naravnega okolja pa bodo postopoma odstranjevali mreže in druge nevarnosti, ki najbolj vplivajo na upad njihovega števila.

Ekipa znanstvenikov iz Mehike, Združenih držav Amerike, Danske, Nizozemske, Kanade, Hong Konga in Velike Britanije je na pobudo mehiške vlade v San Felipu pričela izvajati drzni načrt, znan kot 'VaquitaCPR', s katerim bodo skušali kritično ogroženo vrsto vakit oziroma Kalifornijskih pliskavk rešiti pred dokončnim izumrtjem.

Vakita je vrsta pliskavke, znana tudi kot ’morska panda’ oziroma 'najmanjši delfin na svetu' in je trenutno najbolj ogroženi morski sesalec na svetu. Živijo samo v zgornjem delu Kalifornijskega zaliva. Najnovejše ocene znanstvenikov, ki so desetletja spremljali vakite, kažejo, da jih v naravi živi le še 29, poroča Science Daily.

Projekt 'VaquitaCPR' je nastal pod okriljem Mednarodnega odbora za ohranitev vakit (CIRVA) in vključuje iskanje, reševanje, selitev in začasno namestitev vakit v posebno morsko zavetišče ob obali San Felipa. Dolgoročni cilj programa pa je odprava nevarnosti za njihovo preživetje in na koncu tudi vrnitev vakit v njihov naravni habitat.

Ekipa strokovnjakov je s terenskim delom, ki vključuje iskanje, ulov in selitev vakit v začasna morska zavetišča, pričela 12. oktobra, trajalo pa bo predvidoma nekaj tednov.

"Reševanje vakit in njihova začasna namestitev sta potrebni za njihovo zaščito, vsaj dokler njihovo naravno okolje ne bo ponovno varno," je ob pričetju projekta 12. oktobra dejal Lorenzo Rojas-Bracho, vodilni strokovnjak za vakite in predsednik CIRVE. "Zavedamo se, da bo že sam ulov vakit zelo težaven, a če ne poskusimo, tvegamo, da bodo vakite za zmeraj izginile z obličja Zemlje," je še poudaril Rojas-Bracho.

"Ekipa strokovnjakov, ki dela na projektu in je že v preteklosti reševala ogrožene morske sesalce, je izjemna," pa je ob pričetku projekta dejala Cynthia Smith, izvršna direktorica Nacionalne fundacije za morske sesalce. Projekt pa je po njenih besedah pomemben tudi zato, ker bodo lahko, v kolikor se bo model izkazal za uspešen, podoben pristop uporabili tudi pri reševanju in ohranjanju drugih morskih sesalcev, ki se prav tako soočajo z izumrtjem.

Pomembno vlogo pri ohranjanju vakit je odigrala tudi Mehika, ki je aprila 2015 prva pokazala pripravljenost na pogovor in sodelovanje pri ohranitvi te ogrožene vrste. Mehiški predsednik Peña Nieto je takrat namreč izdal dvoletno prepoved nameščanja tako imenovanih zabodnih lovnih mrež v celotnem območju domovanja vakit. Mehiška vlada pa je hkrati ribičem, ki so zaradi ukrepa utrpeli izpad dohodka, poplačala odškodnino. Junija 2017 je prepoved ribolova s tovrstnimi mrežami postala trajna, nadzor nad morebitnimi kršitvami pa je prevzela mehiška mornarica.

Mehiška vlada je za zaščito vakit in podporo lokalni ribiški skupnosti doslej namenila več kot 84 milijonov evrov.

Mehiška vlada je prav tako pričela izvajati obsežne raziskave o populaciji vakit, pri čemer se poslužujejo vizualnega nadzora, pomoči lokalnih ribičev ter celo tehnike, ki za iskanje živali uporablja zvok.

"Prizadevanja za reševanje vakit so prednostna naloga mehiške vlade, zato smo naklonjeni zagotavljanju potrebnih virov, projektu (VaquitaCPR - op.p.) pa želimo dati le najboljše možnosti za uspeh," je dejal Minister za okolje in naravne vire Mehike Rafael Pacchiano.

Mehika bo projekt sicer izvajala skupaj s prizadevanji za popolno odpravo zabodnih mrež v Kalifornijskem zalivu ter odpravo nezakonitega ribolova.

Projekt 'VaquitaCPR' deluje po principu javno-zasebnega partnerstva, pri čemer se opira na javna sredstva in zasebne donacije. Vodi ga Ministrstvo za okolje in naravne vire v Mehiki (SEMARNAT), glavni partnerji pa so Nacionalna fundacija za morske sesalce, Zoološko društvo iz Chicaga in Center za morske sesalce. Sodelujejo še Nacionalna oceanografska in atmosferska uprava (NOAA), Združenje živalskih vrtov in akvarijev, Baja Aqua Farms in Museo de la Ballena.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 15
 
tony_abcde@yahoo.com 15.10.2017 09:20:39
Človeštvo uničuje vse na Zemlji, kot da se ne zaveda da uničuje okolje trenutnim in prihodnjim generacijam in rodovom. Pomanjkanje zdrave pameti in zamegljen um prekrivata razum.
Več komentarjev