Zoran Kus iz Bonna: Podnebna konferenca je precej politično obarvana

Podnebna konferenca, ki od ponedeljka poteka v nemškem Bonnu, je po besedah predstavnika slovenske delegacije Zorana Kusa precej politično obarvana. Razlog za to je med drugim umik ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma, države v razvoju pa tudi očitajo EU, da še ni izpolnila vseh svojih zavez.

Kot je pojasnil Kus, sicer predstavnik sektorja za okolje in podnebne spremembe na okoljskem ministrstvu, bi morala biti vsebina konference tehnična. Njen temeljni namen je bila namreč priprava navodil za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma.

"Hote ali nehote pa postaja konferenca precej politična - razpravlja se o političnih vsebinah," je dejal. To je po njegovem mnenju posledica več dejavnikov. Eden od njih je dejstvo, da se je ameriški predsednik Donald Trump odločil ZDA umakniti iz pariškega sporazuma.

"ZDA na podnebni konferenci prvič nimajo svojega državnega paviljona, temveč ga imajo le posamezna mesta in nekatera podjetja, kar je dokaj nenavadna poteza. Tudi njihova ekipa tukaj je zelo majhna," je povedal Kus in dodal, da se ameriški predstavniki niti ne oglašajo.

Vrzel, ki jo je povzročil izstop ZDA, skušajo z obljubami o individualnih ukrepih nadomestiti posamezna mesta. To je po Kusovih besedah sicer spodbudno, vendar ukrepi na ravni posameznih mest ne morejo nadomestiti ukrepov na ravni celotnih ZDA.

Izziv po Kusovih besedah predstavljajo tudi precej glasni pozivi držav v razvoju, da se je treba več pogovarjati tudi o zavezah do leta 2020. Zaradi izstopa ZDA iz sporazuma je razpoložljivih finančnih sredstev namreč manj, zato je manj zanimanja tudi za izpolnjevanje zavez pred letom 2020.

Precej se po Kusovih besedah govori tudi o vprašanju, kako naprej, o čemer bi po njegovem mnenju morali odločati politiki, ne okoljski strokovnjaki. Zato je nastala tudi zamuda pri izvajanju dejavnosti na konferenci, kar za podnebne konference sicer ni nič novega, a je Kus opozoril, da je tokratna zamuda tudi posledica predlaganih dodatnih pogajanj avgusta prihodnje leto. Mnogi se zaradi predloga zanašajo, da bodo lahko zamujeno nadoknadili takrat, zato na tokratni konferenci delajo s počasnejšim tempom.

Posebnih odzivov na sveženj predlogov, ki ga je v sredo predstavila Evropska komisija in ki naj bi zagotovil čistejši prometni sektor, po Kusovih besedah na konferenci ni slišati. Pojavljajo pa se kritike s strani držav v razvoju, da naj EU glede na to, da še ni ratificirala t. i. dopolnila Doha h kjotskemu protokolu za obdobje 2013-2020, pred izražanjem kritik najprej uredi to zadevo.

Kus je naknadno pojasnil, da so skoraj vse članice EU ratifikacijo t. i. dopolnila iz Dohe h kjotskemu protokolu že opravile pred letom ali celo dvema (Slovenija spomladi 2015) razen Poljske. A morajo v skladu z določbami kjotskega protokola članice EU hkrati deponirati ratifikacijske listine pri generalnem sekretariatu Združenih narodov, kar še niso mogle narediti, saj še vedno čakajo na ratifikacijo Poljske.

"Očitek držav v razvoju, da članice EU še nismo izpolnile svoje t. i. tehnične obljube (predložitve listin) torej drži," je poudaril.

Poljska je sicer po njegovih pojasnilih pred dnevi uradno pojasnila, da bo ratifikacijo zaključila do konca leta. "Tako bomo vse članice EU lahko v paketu deponirale ratifikacijske listine za Doha amandma takoj v začetku leta 2018 in izpolnile tudi navedeno tehnično-pravno obljubo in zavezo v okviru ZN," je dodal.

Kus je ob tem spomnil, da je ne glede na predložitev ratifikacijskih listin izpolnitev zaveze iz Dohe zahteva tudi interna EU zakonodaja za t. i. podnebno-energetski sveženj do 2020. To pa skupno članice EU že izpolnjujejo in cilje za leto 2020 celo presegajo, je dejal.

Slovensko delegacijo poleg Kusa sestavljata še namestnik generalne direktorice direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl in Janja Pevec-Živkovič s stalnega predstavništva Slovenije pri EU.