Sveže zaljubljeni, romantiki z dvajset- ali večtletno zgodovino in od zaljubljenosti utrujene starejše duše: vsi smo vse bolj podvrženi pritisku denarja. Le kako ne? Odločitve, povezane z denarjem, so prisotne sleherni dan v našem življenju.
Mlajše generacije se srečujejo s pritiski najemnin in kreditov, malce starejši s skrbjo za otroke in njihovo prihodnost, tisti najstarejši, lahko bi rekli že seniorji, pa z ohranitvijo življenjskega standarda, ki je zaradi vse manjših pokojnin čedalje bolj na udaru. Pritisk denarja je vedno tu in z njim tudi tisoč in en razlog za nesoglasja med partnerji. Denar je in bo vedno v središču našega življenja, pa če nam je to všeč ali ne. Prav zato je pomembno, da sta partnerja "denarno“ usklajena, sicer se lahko hitro pojavijo težave.
Ko se odločita, da se bosta preselila skupaj, to samoumevno pomeni, da se bosta slej ko prej morala pogovoriti o finančnem vidiku skupnega življenja. Še prej morata do določenih zaključkov priti sama pri sebi in priti do dna glede tega, kakšne želje in pričakovanja imata.
Sta sploh pripravljena imeti skupen denar ali bi raje videla, da plačujeta vsak iz svoje denarnice? Kaj pa, ko bosta šla skupaj v trgovino ali v restavracijo? In skupna potovanja? Vse to se na prvi pogled morda zdijo malenkostna vprašanja, toda slej ko prej prav takšne podrobnosti privedejo do neljubih prepirov tudi med sicer zaljubljenima partnerjema.
Se po poroki oziroma selitvi v isto stanovanje torej odločiti za skupni bančni račun? Ali raje še naprej imeti vsak svojega? Takšna odločitev je odvisna predvsem od medsebojnega zaupanja in poznavanja en drugega. Če eden izmed partnejev zasluži občutno več kot drugi, se lahko hitro pojavi vprašanje, zakaj morata oba prispevati enak kos pogače. Odločitev, kako bosta upravljala z denarjem, je potrebno skrbno doreči in se sporazumeti o taki rešitvi, pri kateri se bosta oba dobro počutila. Tako je lahko na primer nekdo v predhodnem odnosu z nekdanjim partnerjem ali partnerico prisegal na ločene finance, v aktualnem odnosu pa ob partnerju čuti bistveno več varnosti in zaupanja, če imata skupni bančni račun. Nekatere raziskave celo kažejo, da se več ljudi, ki so imeli v predhodnem odnosu finance ločene, v novem odnosu odloči za skupne.
A nekaterim skupni bančni račun preprosto ne daje medsebojnega zaupanja in občutka varnosti. Za marsikoga je skupni račun lahko veliko breme, saj ima stalno občutek, da ga drugi nadzoruje, pregleduje, kje je kupoval, kaj je kupoval, koliko je plačal itd. Tako ne polaga le računov za stvari, ampak tudi za odnos. In nehote ali pa hote lahko drugi res začne nadzorovati plačilne navade svojega partnerja.
Ne glede na odločitev o skupnih ali (delno) ločenih financah pa ne smemo pozabiti na finančno varnost obeh oziroma celotne družine in pomisliti na vse možne scenarije – kaj, če se zalomi pri zdravju ali se nam zgodi nezgoda, ki s seboj prinese izpad dohodka in daljšo delovno nesposobnost? Kako lahko že danes poskrbimo zase in za svojega partnerja? Na srečo obstaja veliko možnosti življenjskih in naložbenih zavarovanj, ki olajšajo prav takšne scenarije.
Ni pomembno, kdo koliko zasluži, o denarnih zadevah morata odločati skupaj
Denar sam po sebi nima nikakršne moči, gre le za kos papirja, ki ima neko vrednost. Pri parih pa se zato toliko bolj izpostavi psihološki učinek denarja, saj lahko pri njegovem razporejanju v odnosu med žensko in moškim hitro pride tudi do tako imenovane “igre prevlade”. Največkrat se dogaja, da partner, ki zasluži več, meni, da njegovo mnenje šteje več ali da je samo on tisti, ki lahko odloča o finančnih zadevah.
Suze Orman, svetovno priznana finančna svetovalka tovrstno obnašanje imenuje kar nesmisel ali “relationship insanity“. Partnerske zveze zagotovo ne prenesejo takega neravnotežja med partnerjema, še manj pa nespoštovanja do partnerja, ki večkrat hodi z roko v roki s tovrstnim prepričanjem. Finančna komponenta mora biti preprosto skupna. Osnovno in prvo pravilo je torej, da glas vsakega šteje enako, ne glede na to, iz čigave denarnice prihaja denar. Pri tem imajo največ težav ravno pari, ki svoja življenja združijo v kasnejšem obdobju življenja in s seboj v zvezo prinesejo dolgoletno finančno samostojnost in neodvisnost.
Najboljša osnova za pare, ki imajo različne dohodke, je tako sistem, kjer v skupno vrečo dodata vsak enak delež in ne enako količino denarja. Prav zato se mora na denar gledati iz relativnega vidika (kolikšen delež vaše plače predstavljajo stroški) in ne iz absolutnega, kjer vsak za stroške nameni polovico denarja, ne glede na višino plače.
Ponazorimo to s konkretnim primerom. Vi mesečno zaslužite 2.000 evrov, vaš(a) partner(ica) 1.300 evrov, vajini skupni mesečni stroški pa znašajo 1.500 evrov. Če jih bosta plačala vsak pol, to pomeni, da ste vi v skupne namene dali 37,5 odstotka svoje plače, vaš življenjski sopotnik pa bo ob skoraj 60 odstotkov svoje plače. Ni ravno pravično, kajne, še posebej če za izhodišče vzamete dejstvo, da bosta nosila vsak polovico bremena.
Seštejte vse stroške, v zgornjem primeru smo uporabili znesek 1.500 evrov. Nato seštejte še oba dohodka (2.000 + 1.300) in tako dobimo skupen prihodek v višini 3.300 evrov. Če primerjamo kolikšen delež predstavljajo skupni stroški v skupnem dohodku, ugotovimo, da to znaša 45,5 odstotka (1.500 evrov delimo s 3.300 evrov) . Pravična razdelitev bi torej bila le v primeru, da vsak odmeri 45,5 odstotka svoje plače – tako boste vi odšteli 910 evrov in vaš partner 590 evrov, obema pa bo ostalo še več kot 50 odstotkov zaslužka.
Če se partnerja ljubita in spoštujeta je pravična razdelitev zanesljivo najboljši scenarij, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na finančno varnost, ki jo lahko zagotovita drug drugemu ne glede na vse. Preverite, kako lahko v primeru težke bolezni, daljše delovne nesposobnosti ali morebitne smrti poskrbite za finančno varnost svojega partnerja.
Sponzorirana vsebina
