Drnovšek je namreč dejal, da strani vsakodnevno usklajujeta načrt sporazuma o meddržavni meji s Hrvaško in da bi pogovori morali biti zaključeni v naslednjih dneh. Slovenski premier je še dejal, da se pogajanja odvijajo v konstruktivnem in prijetnem ozračju in da bo Slovenija s tem sporazumom dosegla svoje temeljne cilje razmejitve na morju, tako v Piranskem zalivu kot tudi na odprtem morju.
Slovenska vlada bo najprej preučila predlog sporazuma o meji na kopnem in morju, šele potem pa bi slovenski parlament lahko ratificiral maloobmejni sporazum, piše danes Željko Trkanjec, gostujoči komentator v hrvaškem Jutarnjem listu. Obe strani kažeta pripravljenost, da se odprta vprašanja rešijo in da se energija, ki je bila doslej vložena v reševanje odprtih vprašanj, usmeri v nadaljnjo širitev sodelovanja in krepitev odnosov piše komentator in dodaja, da se Račan in Drnovšek zavedata, da je to resnično "zgodovinska" priložnost, da se odprta vprašanja umaknejo z dnevnega reda in da bo to njuna skupna zmaga. Posebno vprašanje je tudi jedrska elektrarna Krško (NEK). Od prvega dne prihodnjega leta bo Hrvaška oziroma njeni strokovnjaki znova v upravi NEK. Vsi dolgovi med Slovenijo in Hrvaško, ki so nastali zaradi elektrarne, bodo enostavno izbrisani, upravljanje bo skupno, kot tudi šolanje kadrov in zaposlovanje. NEK bo delovala najmanj do leta 2023, v primeru njenega predčasnega zaprtja pa bo morala Slovenija Hrvaški plačati odškodnino.
Po osmih letih pa je hrvaška vlada s položaja predsednika vladne komisije za meje razrešila Hrvoja Kačića. Njegovo dolžnost bo prevzela koordinatorka hrvaškega zunanjega ministrstva Olga Krezovišić Rogulja. Dolgoletna uslužbenka hrvaškega zunanjega ministrstva je doslej delala na področju koordinacije odnosov s Slovenijo. Kačić je izjavil, da odločitev nove vlade obžaluje.
Na potek pogajanj o vprašanju državne meje med Slovenijo in Hrvaško se je odzvala civilna družba za mejo v Istri. Kot je na novinarski konferenci v Kopru dejal odvetnik Danijel Starman, se predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek brez pooblastil in brez politične podlage tajno dogovarja s hrvaškim premierom Ivico Račanom, da bodo sporni zaselki na levem bregu Dragonje, Milini, Bužini in Škodelin, kjer meja med Slovenijo in Hrvaško še ni določena, z izjemo parcele Joška Jorasa, hrvaški, in da bo meja na morju razdelila Piranski zaliv tako, da bosta dve tretjini zaliva slovenski in da bo Slovenija imela le prehod v mednarodne vode, ne pa neposrednega dostopa. Starman je pozval predsednika DZ Boruta Pahorja in predsednike parlamentarnih strank, naj se jasno opredelijo do teh vprašanj in skličejo izredno sejo, na kateri naj premier predstavi vsebino pogajanj.
Ob zatrjevanju, da gre za preverjene informacije, je koprski odvetnik opredelil Drnovškova pogajanja s hrvaškim premierom kot izdajo, saj premier na lastno pest trguje s slovenskimi državnimi interesi. Nesporno je, da so zaselki Mlini, Bužini in Škudelin del občine Piran, je povedal Joras in predlog, da bi njegova parcela ostala slovenska, ocenil kot sramotnega. Zato s Starmanom predlagata, naj politiki prisluhnejo prebivalcem spornih zaselkov, ki obsegajo 113 hektarjev slovenskega ozemlja, ali naj jim omogočijo, da se o vprašanju poteka meje izrečejo na referendumu.
