50., 35., 30. in 25. obletnica na enkrat!

Nace Junkar je leta 1977 na mednarodnem tekmovanju mladih opernih pevcev  "Toti Dal Monte" v Trevisu dobil nagrado za najbolj obetavnega mladega opernega pevca, dve leti kasneje, pa se je zaposlil v ljubljanski operi, kjer je redni član še danes. Združil je ljubezen do klasičnega petja z zabavno glasbo in se tako slovenskemu občinstvu predstavil v dveh popolnoma drugačnih različicah. Preko 2000 nastopov, zmage na priznanih festivalih, Vesela jesen, Narečna popevka, Melodije morja in sonca, ki so takrat še veliko pomenili, odmevni dueti s popularnimi glasbeniki (Oto Pestner, Helena Blagne) in lepa zbirka že izdanih albumov, kar 18 jih je, priča o njegovem uspehu in želji po ustvarjanju izvrstne glasbe. Te dni praznuje častitljive obletnice: abrahama, 35 let umetniškega udejstvovanja, teče 30. leto njegovega dela v operi in 25. leto udejstvovanja v zabavnem petju.

Kriva je vojska

"Spomnim se, da mi je bilo pri 30 vse čudno, pri 40 se mi je zdelo kar veliko, tole letos pa se mi zdi ogromno! Številka 50 me strašno moti. Pri dvajsetih, ko me je v šolo vzela profesorica Ksenija Vidali Žebre, ki jih je takrat štela blizu 60, se mi je vse to zdelo tako daleč. No, pa so me leta hitro ujela," razlaga Nace, ki še vedno goji neizmerno ljubezen do glasbe, za začetke v zabavni glasbi pa sta kriva vojska in Oto Pestner. "Zgodilo se je, da je moral Oto med služenjem roka na pomemben nastop, vendar pa je dobil dovoljenje za izhod samo pod pogojem, da ga nekdo zamenja zvečer na nekem plesu v vojašnici, kjer bi moral nastopiti. In ta nekdo sem bil jaz. Naučil sem se tri popevke in se po operno drl. Grozno. Sploh nisem imel pojma, kako se poje zabavna glasba. Ne glede na vse, pa sem videl, da mi je vse skupaj zelo, zelo všeč."

Odličen imitator

Malokdo ve, da se je Nace odlično znašel tudi kot imitator, sicer pa se v tej vlogi že dolgo ni preizkusil. "Spet moram krivdo zvaliti na vojsko, kjer smo se velikokrat zabavali na ta račun. Bolj za šalo kot zares sem nekoč oponašal Terezo Kesovijo, nakar je obvezen del nastopa postala še moja imitacija enega od glasbenikov, ki sem jih imel takrat na zalogi."

Vsi, ki poznajo Naceta, vedo da mu je slovenska obala zelo pri srcu. Ko smo brskali po starih intervjujih smo opazili, da si je že pri 26 letih želel živeti nekje na morju. "Moja večna želja. Sem tako zelo navezan na našo obalo, da sem svoj zadnji avto registriral kar v Piranu. Tako vsi mislijo, da živim ob morju, je pa to še vedno samo veliki sen. Moram pa reči, da če ne bi imel redne zaposlitve v ljubljanski operi, bi se že zdavnaj zbujal s pogledom na slovensko morje."