FOTO: 'Tetovaž nimajo samo mafijci'

Letos je na 6. slovenski tattoo konvenciji sodelovalo že 75 tetovatorjev, od tega je bilo 55 Slovencev, drugi so prišli iz tujine (Hrvaška, Italija, Makedonija, Avstrija, Nemčija, Španija, Ekvador …). "Če primerjam prvo in današnjo, šesto konvencijo, je razlika kot dan in noč. Ko smo začeli, smo imeli večinoma slovenske umetnike. Sedaj pa imamo tetovatorje iz Evrope, celo iz Ekvadorja … " je komentiral organizator konvencije Aleš Škapin: "Velika želja je, da bi šli v večji prostor, ampak so predrage najemnine. Vse delamo sami, vse gre iz naših žepov, pomoči nimamo."

Beseda pa se je ustavila tudi pri tem, v kakšnih pogojih sploh delajo slovenski tetovatorji: "Za tattoo umetnike položaj v Sloveniji ni dober, kajti zakonsko nismo urejeni, kakor bi morali biti. Dve leti že delamo na tem, da se stvari uredijo. Imamo več kot 200 tetovatorjev, ki bi radi delali, a zaradi nesmotrnih zakonov ne morejo. Delamo na tem, a premakne se nič. Upamo na boljše čase, a odnehal ne bom! Bodoči tetovatorji bi se morali teoretično in praktično usposabljati. Na kozmetičnih in zdravstvenih šolah pa razen higiene in zgradbe kože ne učijo ničesar, kar je v zvezi s tetoviranjem, četudi je po zakonu, da morajo imeti končano kozmetično ali zdravstveno šolo. Obstajati bi morala neka nacionalna poklicna kvalifikacija, ki jo bomo poskušali izpeljati – stroka naj bi dajala stroki dovoljenje, da lahko delajo."

Enako pa se dogaja tudi na ostalih področjih modificiranja telesa: "Kakšni dve leti nazaj sem predavala na neki mednarodni konvenciji kozmetikov o piercingih. Prišli smo do ugotovitve, da slovenski zakoni, ki naj bi urejali panogo piercingov, modifikacije telesa, sploh ne pridejo na vrsto. Pridobljeni certifikati v Ameriki ali v evropski uniji, veljajo povsod v EU. Čeprav je Slovenija v EU, pa to pri nas ne velja. Ti certifikati niso kar nekaj, kar lahko brez težave kupiš. Hoditi je treba na predavanja, delati izpite in ko dobiš papir, je to potrdilo, ki ima res veljavo – ampak ne pri nas. Te stvari se v Sloveniji urejajo že skoraj deset let, a premaknilo se ni še nikamor. To s kozmetično šolo je pa tudi malo smešno, uvedli so sicer neka predavanja na to temo, samo kdo pa to predava, kateri profesor ima znanje o prebadanju kože?" Je povedala Sarah WolfPack, ena vodilnih oseb v Sloveniji, kar se tiče prebadanja kože.

Poklepetali pa smo tudi s slovenskim tattoo podmladkom. Simona, ki dela na Bledu, je ena mlajših ženskih predstavnic v tetoviranju, ki s svojimi tetovažami že pobira nagrade na konvencijah: "Že v zgodovini, ko so se ženske ukvarjale s tetoviranjem, so imele veliko težav, moški sodelavci so jih celo pretepali in izključevali iz svoje družbe. Danes na srečo ni več tako, opažam pa še vedno nekaj diskriminacije … Kar nekajkrat sem bila že deležna komentarjev v stilu, ti pa res ne izgledaš, kot da tetoviraš. Kljub temu, da je moških tetovatorjev več kot žensk, pa to nikakor ne pomeni, da smo ženske slabše. Da pa ne bom samo črnogleda. Zdi se mi, da velika večina ljudi vseeno pri izbiri tetovatorja ne gleda več na spol, ampak na končni izdelek in prav je tako. Vsak tetovator ima malce drugačen stil in moje mnenje je, da bi morala odločitev za tetovažo bazirati glede na viden portfolio. In ne glede na spol ali kar je meni osebno še hujše – da bo studio čim bližje strankinemu domu ter seveda najcenejše. Za konec naj še dodam, da imam, kljub temu, da sem ženska, trenutno pol leta čakalne dobe, še posebej pa moram poudariti, da imam krasne stranke in ob opravljanju svojega dela zares uživam, kar je najpomembnejše!"

Kako pa vidi slovensko tattoo sceno tetovater iz Španije Robert Benitez, ki je bil tudi sodnik na tekmovanju: "V Barceloni je še več različnih stilov na voljo kot v Sloveniji, imamo tudi več tattoo studiev, v katerih dela več ljudi, to pa seveda pomeni tudi več konkurence. Ne vem točno, kako je v Sloveniji, a pri nas imamo veliko težav tudi s sanitarno inšpekcijo, zelo pikolovski so, glede barv, higiene … ni fora v tem, da bi bili tetovatorji problematični, ampak preprosto nas imajo na piki, kot da bi bili kriminalci. Kar se tiče Slovenije, tega vikenda, pa je vse na dobrem nivoju, vsi so zelo prijazni, všeč mi je, da je manjša konvencija, vsi mi pomagajo, všeč mi je. Tudi mojstri tetoviranja so na zelo dobrem nivoju, vsaj to, kar sem videl v tekmovalnem delu. Drugo leto zagotovo spet pridem."

Sama konvencija je bila tako krasna priložnost spoznati dobre umetnike v tetoviranju, tekmovanje pa je dalo tetovatorjem potrebno priznanje, da to kar delajo, delajo dobro. Četudi je tetoviranje še vedno nekje ob robu umetnosti, pa so obiskovalci in tetovatorji pokazali, kako je ta umetnost živa, kakovostna in čedalje bolj sprejemljiva.