VIDEO in FOTO: Slovo od glasbene legende Slavka Avsenika

Danes so ob 8. uri zjutraj krsto s pokojnikom pripeljali na domačijo Avsenik. Svojci so se v intimnem krogu od Slavka Avsenika poslovili najprej, od 8.30 do 9. ure. Ob 9. uri so položili vence, ki jih bo v imenu predsednika RS, predsednika vlade RS in predsednika DZ položila gardna enota Slovenske vojske. Po tem pa so se lahko v žalno knjigo, ki je bila pred vhodom v Muzej Avsenik, vpisali tudi obiskovalci ter se v mimohodu poslovili od pokojnika. Ob 15.15 so postavlili častno stražo.

Maša zadušnica se je v cerkvi Sv. Urha začela ob 16. uri. Mašo je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, somaševala pa sta farni župnik dr. Matjaž Ambrožič in župnik Jože Čuk iz župnije Sora pri Medvodah. Zdaj pred Avsenikovo domačijo poteka žalna svečanost. Svečanost je vodila
Betka Šuhel Mikolič. Govore so imeli predstavnik krajevne skupnosti Begunje Sašo Gašperin, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, župan občine Radovljica Ciril Globočnik, predstavnik Društva slovenskih skladateljev Tomaž Habe in pesnik in pisatelj, mag. Ivan Sivec. V imenu družine se bo od Slavka Avsenika poslovil tudi najstarejši sin, Slavko Avsenik ml. Govori so se zaključili s poslanico več kot 100 glasbenikov.

Sašo Gašperin je med drugim v svojem dejal, naj se pokojni ne boji, saj ga Begunjci nikoli ne bodo pozabili. "Rad smo te 'mel, pa fejst nam boš manjkal," je svoj govor zaključil Gašperin.

Ciril Globočnik je poudaril, da so skupaj s sokrajani ponosni na to, da se je Slavko vedno rad vračal domov in da se ga bodo spomnjali s spoštovanjem.

Tomaž Habe je svoj govor začel z naslednjimi besedami: "Kaj naj rečem ob slovesu? Besede so premalo. Bolj bi k slovesu sodila tvoja tenkočutna glasba." Naštel je tudi Slavkove uspešnice, za njegovo glasbo pa dejal, da diši po naši zemlji. "Je iskrena, neizumetničena, naravna, pa venrdarne izpovedna v svojem žanru," je še dejal Habe.

Ivan Sivec: "Odhaja kralj. Kralj slovenske glasbe, ki smo ga cenili in spoštovali vsi. Pravzaprav ne odhaja, ampak prehaja v naša slovenska nebesa. Po dolgih kilometrih se vrača domov. Hvala ti, da lahko s teboj delimo lepoto tvojega kraljestva," je v svojem govoru med drugim dejal Sivec.

Borut Pahor je med drugim dejal: "Danes žaluje ves slovenski svet. Umrl je pesnik slovenske duše, Slavko Avsenik. Toda to ni slovo. Je tih, veličasten pozdrav. Je srečanje, čeprav tako zelo žalostno. Je naša tiha in iskrena izpoved hvaležnosti. To ni slovo, ker bomo skupaj za vse večne čase. Gotovo je nekje kraj, kamor so v neminljivost poklicani dobri ljudje. Če so to nebesa, je Slavko Avsenik že tam. Zdravljica in Golica. Dve himni. Dve umetnini, ki izkazujeta naš, slovenski narodni značaj. Dve pesmi in melodiji, ki nas določata. Če nam Prešeren govori o edinosti, sreči in spravi, nam Slavko Avsenik vse tri prešerno uglasbi. Slovenci se nimamo za radosten narod. Mar res nismo? Zavrtite Golico. V hipu bomo eksplodirali v nepopisno srečo. Slovenci se nimamo za povezan narod. Mar res nismo? Zavrtite doma ali kjerkoli po svetu pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. Ni ga tisti hip čvrstejšega lepila od solz ganjenosti in narodne pripadnosti. Slavko Avsenik je v glasbenem smislu izumil naše čustvovanje veselja do življenja in ljubezni do domovine. Vse to je bilo tako silovito, odmevno in doživeto, da so te viže privzeli za svoje tudi preštevilni Evropejci. Melodije Slavka Avsenika so kulturna dediščina Slovenije, Evrope in vsega sveta. Nazadnje sva se srečala prav tu pred dvema letoma. Kot danes, pred številnimi privrženci, domačimi in tujimi. Ob 60. obletnici umetniškega opusa sem mu podaril repliko prazgodovinske Srebrne piščali. Skupaj sva stala tam na odru, ko je nekdo iz občinstva menda res vprašal, kdo je tisti zraven Avsenika? Slavko Avsenik, sprašujem Vas … ali je sploh kaj imenitnejšega od zadoščenja, da ste svojim ljudem zapustili navdih za lepo in dobro. Kako se počuti nekdo, ki nam je izumil tipko za srečo. Samo pritisneš nanjo, zaslišiš Golico, to slovensko kraljico in si vznesen od veselja. Vidite, Slavko Avsenik, celo na tem žalostnem srečanju govorimo o veselju in sreči. Res ste nekaj posebnega. Spoštujemo Vas. Hvaležni smo Vam. Zlasti pa Vas imamo neskončno radi."

Slavko Avsenik ml. je med drugim dejal, da sta si z očetom, oziroma atijem, na zemlji delila skoraj 20.000 dni, da pa prvih 5.000 ni bil veliko z njim in da so ga pogrešali. Uvidel je tudi, da je oče pričakoval, da bo šel po njegovi poti, a z njim ni našel nobene podobnosti. Zato je šel on na pot za 5.000 dni, na njej pa končno našel vez z atijem. "Moral sem oditi od tebe, da sem se lahko vrnil k tebi," je med drugim dejal Avsenik. Povedal je tudi, da je bil ati zelo ponosen, ko je uvidel, da bo šel Sašo Avsenik po njegovi poti, saj je vedel, da poslušalci ne bodo več sami. Zato jim je bilo še toliko huje, ko so jim zdravniki povedali, da se njihovi skupni dnevi zaključujejo. Dodal je še, da so iz njega melodije vrele vse do konca. "Hudo nam je, da smo te morali pospremiti na zadnjo pot, a zdaj vidimo, da boš v nas živel še naprej." 

Od pokojnega so se s pesmijo poslovili Ansambel Saša Avsenika, Slovenski oktet in Orkester slovenske policije. Slavka Avsenika so pokopali z državnimi in vojaškimi častmi.

Kako je Ansambel bratov Avsenik spreminjal glasbeno podobo evropske popularne glasbe?

Leta 1953 je Slavko Avsenik s svojim bratom Vilkom ustanovil Ansambel bratov Avsenik in velja za najuspešnejšo slovensko glasbeno skupino. Petdeseta leta so zven njunega edinstvenega kvinteta ponesla po vsej Evropi. V šestdesetih letih so Avseniki postali poklicni ansambel, sedemdeseta pa so jih vodila na turneje po ZDA in Kanadi. Od leta 1953, ko je Slavko Avsenik sestavil svojo prvo avtorsko vižo V planinski koči pa do leta 1991, ko je avtorskih skladb nastalo že prek 700, med njimi tudi največkrat izvajana instrumentalna viža vseh časov Na Golici, je Ansambel bratov Avsenik izdal svoje skladbe na več kot 120-ih nosilcih zvoka, od tega je bilo 33 zlatih plošč. Prodanih je več kot 31 milijonov izvodov plošč in kaset, v času delovanja ansambla pa je bilo ustanovljenih več kot 150 klubov ljubiteljev Avsenikove glasbe po celi Evropi. Širina in kakovost Slavkovega umetniškega ustvarjanja v popolnem pomenu besede se je naselila tudi v genih njegovih treh sinov. Slavko Avsenik ml. je skladatelj filmske glasbe, Martin slikar, Gregor Avsenik pa kitarist in avtor skladb, ki s svojimi otroki nadaljuje tudi gostinsko tradicijo restavracije Pri Jožovcu v Begunjah na Gorenjskem, kjer se je rodil Slavko Avsenik. Nadaljevalec Avsenikove glasbe je danes Slavkov vnuk Sašo Avsenik, ki predstavlja tretjo generacijo družine Avsenik. Slavko je za njegov ansambel glasbo ustvarjal do nedavnega.

Slavko Avsenik je bil komponist, ki je s svojo instrumentalno izraznostjo in genialnostjo znal pogledati v srce in občutke zapisati v melodijo. S svojim bratom Vilkom, aranžerjem Avsenikove glasbe, sta pred več kot šestimi desetletji zgradila popolnoma nov glasbeni svet in veljata za nestorja narodno zabavne glasbe. S svojim ansamblom sta tlakovala pot novi glasbeni zvrsti, imenovani narodno zabavna glasba, s katero sta spreminjala podobo evropske popularne glasbe. V Slavkovih več kot tisoč avtorskih skladbah se zrcali narodova dediščina, ki je postala pomemben del slovenske glasbene zakladnice. Prve Avsenikove skladbe so ponarodele že v osemdesetih letih prejšnjega tisočletja. Izviren, dinamičen in značilen stil Slavkovega igranja, v katerega sodi tudi znamenito "tresenje" harmonike, posnemajo deset tisoči ansambli po vsem svetu. Njegova glasba je pred dvema letoma obeleževala 60-letnico obstoja. Ob tem jubileju je bila kot poseben fenomen vpisana med slovensko nesnovno oziroma duhovno kulturno dediščino. Letošnji Festival Avsenik bo namenjen spominu na Slavka Avsenika. Potekal pa bo v pokritem šotoru v Begunjah na Gorenjskem.

Glasbena pot Ansambla Bratov Avsenik je bila široka avtocesta. Petdeseta leta so zven edinstvenega kvinteta ponesla po vsej Evropi. V šestdesetih letih so se Avseniki odločili za poklicno glasbeno pot. Sedemdeseta pa so jih že vodila čez lužo, na enomesečno turnejo po ZDA in Kanadi. V osemdesetih letih so prve Avsenikove skladbe ponarodele. Čisto zares se je začelo pri Slavkovih rosnih sedmih letih, ko je v dar dobil prvo harmoniko, rabljeno frajtonarico.