Opera, ki bi jo moral videti vsak Slovenec

"Izjemno! Moram reči, da me je presunilo. In igralsko in pevsko na takem nivoju, da sem skoraj brez besed. Obžaloval bi, če tega ne bi videl danes," nam je po operi Macbeth, ki jo je Južnoafričan Brett Bailey iz Škotske in 17. stoletja prenesel v Kongo v današnji čas, povedal eden izmed obiskovalcev.

Macbeth - 1

Bailey se je lotil Macbetha z željo, da bi ga umestil v afriški kontekst, kot je to storil že z igrama Medeja in Orfej. Kot pravi sam, se navdušuje nad religijami, filozofijami, kulturnimi modeli in materialnimi dobrinami, ki jih naplavlja na afriške obale, kjer si jih Afričani prilastijo, preoblikujejo in uporabijo v nove, drugačne namene. (Foto: Nicky Newman)

Južnoafriški gledališki režiser Brett Bailey si je tragedijo o Macbethu zamislil kot zgodbo v zgodbi gledališke skupine beguncev iz demokratične republike Kongo v begunskem taboru. Amaterska skupina naleti na zaboje, polne kostumov, rekvizitov, libretov in starih posnetkov opere Macbeth. Ob tem se jim porodi misel, da bi sami lahko uprizorili Macbetha, saj v njem odkrijejo številne povezave s položajem v svoji domovini, ki jo uničujejo okrutni klanski boji za oblast in prevlado nad rudniki zlata.

Macbeth - 4

Macbeth (Owen Metsileng) in Lady Macbeth (Nobulumko Mngxekeza) (Foto: Nicky Newman)

V Shakespearjevem Macbethu položaj destabilizira skupinica čarovnic. Bailey se je vprašal, od kod ta bitja, ki sejejo nemir in zmedo. V svoji predstavi jih je poistovetil s predstavniki ene od mulitnacionalk, ki se borijo za prevlado nad rudniki in se pri tem poslužujejo najpodlejših sredstev. Zahodni predel Konga je namreč eno od najbogatejših rudniških območij na svetu in kot tako še posebej zanimivo za zahodne velesile. Kot pravi sam: "V Kongu nikoli ne bo miru. Komaj je ena od milic premagana, že se pojavi nova, kot zmaj z neskončno glavami." Pri Shakespearju in Verdiju Macbeth na koncu umre, sin ubitega kralja Duncana, pravični Malcolm, pa je okronan za kralja. Baileyjev Macbeth se sicer konča podobno, a v ozadju čarovnice že prežijo na novega Macbetha, da bo, zaslepljen z željo po oblasti, s spletkami nadaljeval prelivanje krvi.

Predstavo poleg nastopajočih odlikujejo tudi izjemne vizualne projekcije, ki so mestoma zelo šokantne, saj med drugim prikazujejo fotografije otrok-vojakov, otrok-delavcev v rudnikih pa tudi okrvavljeno truplo.

Ustvarjalci so za prikazano ob koncu poželi dolgotrajen in mestoma stoječ aplavz občinstva, Macbeth (Owen Metsileng) in Lady Macbeth (Nobulumko Mngxekeza) pa tudi vzklike odobravanja.

"Izjemno! Moram reči, da me je presunilo. In igralsko in pevsko na takem nivoju, da sem skoraj brez besed. Pa sodelovanje med orkestrom (pevce je spremljal transbalkanski ansambel No Borders Orchestra pod taktirko srbskega dirigenta Premila Petrovića – op. a.), ki so ga postavili na oder, kar mi je bilo zelo všeč, in pevci. Krasno! Kako so se čutili, kako so delali ... Izjemno! Zelo srečen sem, da sem jih ujel. Obžaloval bi, če tega ne bi videl danes," nam je po predstavi povedal psihiater, amaterski igralec in nekdanji kranjski župan Damijan Perne. Perne si je pred tem ogledal tudi 'originalno' Verdijevo opero Macbeth. "Tu je bila res narejena nadgradnja. Postavljena je v sodobnost in pokaže, kaj se pravzaprav dogaja v Afriki. Sploh zdaj, ob vsem tem, kar se dogaja z begunci, mislim, da bi moral vsak Slovenec iti to pogledat, preden gre kamorkoli protestirat," meni Perne.

Macbeth - 2

Verdijevo partituro je za deset južnoafriških opernih pevcev in priznani transbalkanski ansambel No Borders Orchestra pod taktirko srbskega dirigenta Premila Petrovića priredil belgijski skladatelj Fabrizio Cassol. (Foto: Nicky Newman)

Režiserju Brettu Baileyju so se odzivi obiskovalcev zdeli topli, je pa pogrešal več smeha. Opero so sicer v Cankarjevem domu izvedli v italijanskem jeziku s slovenskimi in angleškimi nadnadpisi, saj gre za posebno slengovsko priredbo Shakespearove tragedije, ki jo režiser želi podati neokrnjeno. "Ne vem sicer, kako se tu običajno odzivajo ljudje, tako da težko rečem. Zdelo se mi je v redu, se pa ljudje tu niso tako zelo smejali, kot se drugod. Verjetno zato, ker je šlo za starejše občinstvo. Običajno se ljudje ob določenih nadnapisih zelo smejejo, tu pa se niso," nam je po predstavi povedal Bailey, ki je v zadnjih 18 mesecih z ekipo obiskal okoli 30 mest. K nam so prišli z gostovanja v Bruslju in Poitiersu, zdaj pa se podajajo na dvomesečen oddih. Po njem se s predstavo odpravljajo na Kitajsko in v Macau, zatem pa še v Neapelj in v Marseille. Gostovanja pevcem prinašajo kruh. "Za operne pevce v Južni Afriki ni veliko dela. Veliko ljudi bi bilo brez dela, če ne bi delali pri nas. Poleg tega pa je to odlična priložnost, da vidijo svet," pravi Bailey.

Macbeth - 5

Verdi je opero Macbeth po Shakespearjevi tragediji napisal leta 1847 v navalu romantične mode shakespearjanskih tem in velja za eno največjih Verdijevih del, izjemno pomembno za razvoj njegovih skladateljskih konceptov, ki slovi po celi vrsti spektakularnih arij, predvsem lady Macbeth. Od svojega nastanka je Verdijeva opera že v 19. stoletju doživela številne predelave. (Foto: Nicky Newman)

A zakaj se je Bailey odločil ravno za Macbetha? "Pred približno 15. leti so me prosili, da naredim opero. Ker nisem vedel, katere bi se lotil, sem pobrskal po enciklopedijah, da bi našel nekaj, kar bi pritegnilo moje zanimanje. Večina se mi je zdela smešnih, zapleti so bili smešni. Potem pa sem našel Macbetha. Gre za zelo močno zgodbo. Vsebuje nadnaravne elemente in moč. Te stvari me zelo zanimajo. Tudi glasba mi je bila zelo všeč. Zasvojila me je," nam je režiser opisal razloge za izbiro ravno te opere. V 15 letih je naredil tri različice. Zadnja, ki jo je predstavil pri nas, se osredotoča na dinamiko in politiko osrednje Afrike, Konga. Za postavitev na to območje se je odločil, ker je v konfliktu v zadnjih 20 letih umrlo 5,5 milijona ljudi. Krivec zanj so v veliki meri multinacionalne korporacije, ki na tem območju kopljejo rudno bogastvo, a pri nas tega večina ljudi ne ve. "Ljudje vedo, da je 400.000 ljudi umrlo v Siriji v zadnjih petih letih, ker je to blizu Evrope, tega, kar se dogaja v osrednji Afriki pa ne. S to predstavo skušam to spremeniti," nam je povedal režiser.

Bailey je spremenil tudi glasbo. "Macbeth je zelo velika, dolga opera iz sredine 19. stoletja, ko so imeli ljudje drugačen razpon pozornosti. Zdaj smo navajeni na hiter tempo življenja. Na svet gledam MTV-jevsko. Želim, da se stvari hitro spremenijo. Verdi je pisal za 65 glasbenikov in 45 pevcev. V tistih koncih, iz katerih prihajam, je kaj takega nemogoče izvesti. Zato sem skladatelja Fabrizia Cassola prosil, da stvar oklesti na 12 glasbenikov in 10 pevcev in skrajša ter jo tako naredi veliko hitrejšo. Pri sestavljanju opere se je počutil kot ženske iz pravljice o Pepelki. "Zgodba o vojni v Kongu je zelo velika, Verdijevo delo pa je kot steklen čevelj iz zgodbe o Pepelki, v katerega svojo notgo poskušajo stlačiti vse ženske. Počutil sem se, kot da skušam to veliko zgodbo o dogajanju v Kongu stlačiti v to zelo lepo opero. Za to sem potreboval nekaj časa, a mislim, da mi je uspelo," pravi režiser.

V gledaliških krogih velja vraža, da je Macbeth prekleta igra in da izgovarjanje njenega imena prinaša nesrečo, zato jo imenujejo kar z imenom 'škotska igra' ali pa MacB., glavna lika pa označujejo kot gospoda in gospo M. Če nesrečno ime komu le zleti iz ust, pa obstaja cela vrsta protiurokov, kot recimo vrtenje okrog svoje osi, pljuvanje čez levo ramo in podobno. Bailey meni, da je to neumnost. "Sploh nisem vraževeren," še dodaja režiser. Bolj previdna je Mngxekezanijeva. "Slišala sem, da se pojavijo duhovi, če v operi trikrat rečeš Macbeth, zato se trudim, da v nobeni operni hiši te besede ne rečem trikrat," nam je zaupala pevka.

Za Baileyja in Mngxekezanijevo je bil to prvi obisk Slovenije. K nam je ekipa prišla v nedeljo ob polnoči. Bailey je takoj odšel na enourni sprehod po starem delu prestolnice. Kar je videl, mu je bilo zelo všeč. Tudi Mngxekezanijevi se je Ljubljana zdela zelo lepa, presenetilo pa jo je tudi, da ni bilo tako mrzlo, kot je pričakovala, da bo. Sicer zelo rada potuje po svetu, ker tako izkusi različne kulture in spozna veliko ljudi. Seveda pa občasno pogreša dom.

Macbeth - 3

Shakespeare je tragedijo o Macbethu, škotskem kralju, zaslepljenem z voljo do moči, in njegovi oblastiželjni Lady Macbeth, napisal med davnima letoma 1599 in 1606 v času vladanja angleškega kralja Jamesa I., ki je bil pred tem škotski kralj James VI. Prvič je bila verjetno uprizorjena leta 1611 v Globe Theatru v Londonu. (Foto: Nicky Newman)

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 0
Več komentarjev