Mattias Faldbakken: Macht und Rebel – druga iz niza Skandinavske mizantropije. Cinizem, sarkazem ironija, humor in popolna politična nekorektnost. V njegovem delu je možno vse. Prav vse!
Patrick White: Voss – roman avstralskega nobelovca. Tenkočutno in polno simbolike. Drugačna ljubezenska zgodba. Napisan na podlagi življenja pruskega raziskovalca in avanturista iz devetnajstega stoletja Ludwiga Leichhardta.
Drago Jančar: Galjot – moj najljubši slovenski pisatelj. Slovensko ozemlje v sedemnajstem stoletju. Mojstrsko napisan mračen zgodovinski roman skozi oči enega popotnika: kuga, inkvizicija, verske sekte, pijančevanje, galeja in smrt kamorkoli se obrneš.
Tereza Vuk: Kolumniatrija – drugo delo odbite ženske, ki je doživela ravno prav in dosti, da lahko o vsem iskreno, doživeto in zabavno piše. Zbirka kolumen, kjer ni pravil in je smeh zagotovljen.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Borut Marolt, poznan kot pevec zasedbe Niet (pred tem je prepeval v bendu Prisluhnimo tišini) in hkrati človek, ki je moral (in mu je to izvrstno uspelo) zapolniti čevje pokojnega Primoža Habiča, je spomladi izdal svoj knjižni prvenec. Njegova služba je ukvarjanje s problematično mladino, za knjižni prvenec pa je napisal zanimivo, nekoliko poetično zgodbo Kako se znebiti trupla. V njej opiše zgodbo Tomaža, ki je pevec v skupini, ki se skuša prebiti, težave ima z očetom, dekle pa ga zapusti. Tomaža v iskanju samega sebe odnaša sem in tja, izkusi številne osebne vzpone in padce, zanesa ga na proteste v Genovo, nato pa odide na Portugalsko. Dogajanje je postavljeno po osamosvojitvi Slovenije, ob njej pa bi se morale zamisliti predvsem pred in po-milenijske generacije, t. i. generacija X, ki odrašča v izgubljenem svetu modernega individualizma.
"S to knjigo sem nekemu obdobju mojega odraščanja, neke socialne mreže, ki sem jih jaz pripadal, dal prozno obliko v knjigi, da se da tudi prebrati. V knjigi je del mene, je deloma avtobiografska, a bolje da ni preveč, sicer bi bila preveč dolgočasna. Junak gre v nek beg, ima nek modus operandi, ki ga jaz nimam in ne bi tega naredil. Jaz sem naredil faks, se zresnil in imam redno službo, sem sprejel kompromise sam s sabo. Moj junak pa jih ni sprejel. Nisem pisal, da bi razširil krog svojih oboževalcev ali kar koli podobnega. Pisanje so zame kampanjski občutki, ki jih začutiš in pišeš potem cele noči. Ljudje so dostikrat preveč obremenjeni s službami, ki jih imajo, nekateri npr. pišejo pesmi, da se izrazijo, da imajo nek notranji mir. Niti ni nujno ali jih bo kdo drug prebral, a pomembno je, da si na čim več različnih področjih dejaven, bolj lahko napreduješ osebnostno, sam pri sebi. Vsak naredi določeno pot, tudi jaz, in sicer od zaprtega, tihega človeka do nekoga, ki se na vsake toliko časa izpostavi. Če ti je pomembno samo, kaj si drugi mislijo o tebi, potem si tipičen in popolni uporabnik kapitalizma, veliko daješ nase in premalo vase, v smislu osebnostne rasti. Mislim, da je upor postal konformističen. Vseeno je, kaj govoriš, saj te ignorirajo. Včasih so te, če si izstopal, zaprli. Danes pa se najlažje nekoga znebiš, če ga ignoriraš. Zase bi rekel, da sem bil do pubertete introvertiran, nato pa se je to obrnilo, da sem se znal postaviti tudi v ospredje, ko sem postal pevec. Naslov je provokativen v smislu, da izpade kot naslov za kriminalko. A ko knjigo vzamete v roke, postane jasno, s kakšnimi trupli imate opravka." je o svoji knjigi povedal Marolt.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.