Slovenski lepotci se spominjajo šolske nagajivosti

"Na osnovno in tudi na srednjo šolo imam čudovite spomine. Seveda so bili prvi dnevi nekaj posebnega. Spomnim se, da sem šel v prvi razred v spremstvu mame. Pospremila me je do razreda in ker je bilo tam že veliko prijateljev iz vrtca, mi sploh ni bilo težko. V osnovni šoli sem bil zelo živahen otrok, tako da je mama morala podpisati veliko opominov. Prav tako sem nekajkrat moral k ravnatelju na razgovor. Šolo sem zastopal na mnogih športnih in drugih tekmovanjih in dosegli smo nekaj lepih uvrstitev. Potem pa srednja šola. Tam sem se seznanil s plonkanjem (smeh). Priznam, da sem nekajkrat prepisoval tudi sam. Zaradi super sošolk in sošolcev mi je bila srednja šola še posebej pri srcu. Sedaj, ko sem na fakulteti in gledam nazaj na šolske dni, se jih spominjam z nasmehom na obrazu. Vem, da je bil nakup vseh potrebščin velik finančni zalogaj, še posebej ker smo pri hiši štirje otroci. Mogoče res nismo imeli najboljših stvari, kar pa ni zmanjšalo naše vneme po znanju. Imel sem čudovito otroštvo, in velik del tega je bila tudi šola," je o šolskih dogodivščinah povedal Marko Janko, mister Slovenije 2010 za mistra lnternational.

In kaj o prvem šolskem dnevu pravi Peter Klinc – mister Slovenije 2009 za mistra lnternational (8. mesto na svetovnem izboru na Tajvanu)? "Prvi šolski dan … to me spomni na obdobje osnovne šole, ko sem z veliko otroškega adrenalina čakal na ta dan in sošolce. Imel sem občutek, kot da smo ena velika družina, ki drži skupaj. Še posebej, ker smo bili z nekaterimi skupaj celo osnovno šolo in tudi že prej v vrtcu. To so bili časi brez mobilnih telefonov in popularnih socialnih omrežji, tako da smo v prvih dneh šole debatirali o poletnih mesecih, kje smo bili, kako je bilo, kaj se je zgodilo. Takrat učenje ni bilo ravno na prvem mestu. Ob vseh teh poletnih zgodbah smo bili pod vtisi počitniških avantur in spominov. Zgodilo se je celo, da sem ene od počitnic želel kar preskočiti. To je zelo nenavadno zame, saj obožujem poletne dni. Razlog za to je bila simpatija, ki je nisem videl cela dva počitniška meseca."

"S sošolci smo hitro navezali stike in postali dobri prijatelji. Tako kot verjetno mnogim učencem in dijakom je bil tudi moj najljubši predmet športna vzgoja. V osnovni šoli sem bil zelo vesten in redoljuben. Redno sem delal domače naloge in se sproti pripravljal na pouk. Spomnim se, ko sem v sedmem razredu dobil prvo negativno oceno, ker sem doma pozabil domačo nalogo. Nisem bil užaljen, ker sem vedel, da sem nalogo naredil in sem jo naslednji dan tudi prinesel pokazat. Poleg osnovne šole sem obiskoval tudi glasbeno šolo. Spomnim se, da so mi v prvem razredu starejši sošolci pomagali pri pisanju, ker se v šoli še nismo učili pisati," pa je dejal Miha Dragoš.

"Prvi šolski dan je bil resnično v velikem pričakovanju. Priprave nanj so se začele že tedne prej. Z mami sva odšla po nakupih zvezkov, puščice, torbe in drugih potrebščin. To pa ni bilo tako enostavno, saj se s prvim zvezkom in torbo, ki so ju ponujali v knjigarni, nisem zadovoljil. Pred prvim šolskim dnem sem bil precej neučakan in vsak dan sem hodil na šolo preverjat, katere sošolce bom imel. Z določenimi smo se namreč že prej poznali, saj smo obiskovali isti vrtec. Osnovnošolskih trenutkov se z veseljem spominjam. Težko pa bi rekel, da jih pogrešam, čeprav se v dneh, ko je treba sedeti za kupom zapiskov za kakšen izpit na fakulteti, večkrat spomnim na enostavno osnovnošolsko snov," pravi Žan.